Nas strici iz ozadja nadzorujejo s pomočjo mikročipov, ki so nam jih vstavili s cepivi? V zadnjem času smo obdani z množico takšnih pripovedi, ki so dobre kandidatke za teorije zarot. Tomaž Grušovnik jih je zbral v knjigi Midva ne bova rešila sveta! in hkrati v razmišljanjih, ki črpajo iz bogate zakladnice filozofske tradicije, raziskal temelje konspiracizma. Stanji radikalnega dvoma o vsakdanu in ekscesne gotovosti glede zakulisne spletke se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, ugotavlja. Foto: Mladinska knjiga
Nas strici iz ozadja nadzorujejo s pomočjo mikročipov, ki so nam jih vstavili s cepivi? V zadnjem času smo obdani z množico takšnih pripovedi, ki so dobre kandidatke za teorije zarot. Tomaž Grušovnik jih je zbral v knjigi Midva ne bova rešila sveta! in hkrati v razmišljanjih, ki črpajo iz bogate zakladnice filozofske tradicije, raziskal temelje konspiracizma. Stanji radikalnega dvoma o vsakdanu in ekscesne gotovosti glede zakulisne spletke se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, ugotavlja. Foto: Mladinska knjiga

Izšla je v času, ko se je, kot je videti, smrtonosna ost pandemije covida-19 že skrhala, vendar so predvidevanja o transformacijah in mutacijah novih različic še vedno zelo negotova. To pa le še podžiga neusahljivo porajanje vedno bolj fantastičnih teorij o izvoru in prihodnjem razvoju na Kitajskem tako ali drugače razvitega virusa. Podobno je pri številnih drugih dogodkih in pojavih, pri katerih so znanstvene razlage njihovega nastanka in učinkov za skupine, ki jim ne verjamejo, le lažna, "pravo" resnico zastirajoča krinka.

Zgodovina človeštva, piše Grušovnik, je polna zarot, od navadnih spletk in vaških čenč do resničnih političnih izdaj, kakršen je bil umor Julija Cezarja. Sicer pa je sama beseda zarota, pojasnjuje na začetku, etimološko povezana z glagolom rotiti, ki pomeni vztrajno prositi, zaklinjati, prisegati, torej neki tajni načrt, ki ga skujejo zapriseženi udeleženci in ima aktivno ali pasivno obliko. Prva zajema prevaro glede nečesa, druga, "zarota molka", pa pomeni prikrivanje informacij ali sprenevedanje.

Beseda zarota ima v slovenščini iz latinščine izhajajočo sopomenko konspiracija, zato avtor teorijo zarote v nadaljevanju pogosto imenujemo konspiracizem, ljudi, ki vanjo verjamejo in jih širijo, pa konspiracisti. Kot sopomenke zarote se uporabljajo tudi med seboj prepletajoče se besede prevara, spletka, manipulacija, intriga in sabotaža.

Med tezami, ki jih navaja Grušovnik, je ena zanimivejših, da so teorije zarot vsaj sorodne ljudskemu slovstvu, če že niso njegova posebna oblika. Tako so tudi pripovedi o cepljenju kot zaroti dobile številne slikovite različice. Eden od slovenskih spletnih forumov je na primer poročal, da si "stric iz ozadja", poslovnež Bill Gates, tako zavzeto prizadeva za čipiranje ljudi zato, da bi si zagotovil nadzor nad celotno svetovno populacijo.

Grušovnik ugotavlja, da razumno razpravo ali celo sporazum med nasprotnima poloma pogosto onemogoča že napačno zastavljeno začetno vprašanje. "Podobno kot hipohonder ne more najti odgovora na svoja vprašanja pri zdravniku," pravi, "ga tudi teoretik zarote ne more dobiti pri znanstveniku, saj je igra, ki jo igrata, popolnoma različna. /…/ Konspiracist zahteva od znanosti dokaze, ki pa jih ima že vnaprej za prevaro."

Avtor svoje pisanje ponazarja s številnimi bolj ali manj znanimi primeri iz sveta, pa tudi iz našega okolja. Takšno je na primer vsem znanstvenim dognanjem in neštetim posnetkom kljubujoče prepričanje, da je Zemlja ploskev, obdana z ledenim zidom, ki zadržuje oceane. Ali da je sevanje nove telekomunikacijske generacije 5G smrtonosno, covid-19 pa v resnici biološko orožje, ki se mu v nasprotju z nevednimi ali podkupljenimi zdravstvenimi oblastmi postavljajo po robu le še skupine pogumnih proticepilcev. Zarotniško ozadje naj bi imele tudi smrt princese Diane in številne nesreče, v katerih so umrli pomembni politiki. V zadnjem času je posebno odmevno delovanje skupine QAnon, ki se v ZDA trudi razbiti obroč domnevnih satanističnih pedofilov z vidnimi politiki na čelu, ki mu je dal krila volilni poraz predsednika Trumpa, generatorja lažnih novic.

Tudi na Slovenskem še vedno burijo strasti tako nekateri uradno že raziskani kot še nepojasnjeni primeri, od smrti generala Staneta Rozmana in uboja Ivana Krambergerja do delovanja politiko in gospodarstvo prežemajoče udbomafije.

Grušovnik s prijaznim humorjem opisuje tudi svoje najstniške strahove, da ima morda katero od usodnih bolezni, s katerimi je nadlegoval mamo. "Ko je aids nehal biti popularen," se spominja, "je njegov prostor zavzel rak … Mislil sem, da sem imel vse možne rake razen onih, ki prizadenejo samo ženski spol …" Na srečo je ta psihološka motnja ob koncu pubertete počasi izzvenela sama od sebe, ostala pa je … pozornost na hipohondre.

Iz oddaje S knjižnega trga.