Kako zajeziti višanje cen energije?

Kaj bo s cenami plina in elektrike ter kateri so mogoči ukrepi v posameznih državah in na ravni EU - s temi vprašanji se bodo danes na izrednem zasedanju ukvarjali evropski ministri za energetiko.

V zadnjih tednih je  zaradi dviga cen zemeljskega plina in premoga 
na svetovnih trgih prišlo do najvišjega skoka v cenah električne 
energije v zadnjih letih. Foto: Luka Carlevaris
V zadnjih tednih je zaradi dviga cen zemeljskega plina in premoga na svetovnih trgih prišlo do najvišjega skoka v cenah električne energije v zadnjih letih. Foto: Luka Carlevaris

LUKSEMBURG > V zadnjih tednih je namreč zaradi dviga cen zemeljskega plina in premoga na svetovnih trgih prišlo do najvišjega skoka v cenah električne energije v zadnjih letih. Slovensko predsedstvo je zasedanje sklicalo z namenom pomoči evropskim državljanom in podjetjem, pravi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec: “Višanje cen energije, ki smo mu priča v zadnjem času, je nov dokaz, da v Evropi potrebujemo več energije iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost. Pomembno je, da na dolgi rok ohranimo dobro delujoč in popolnoma integriran notranji energetski trg.”

Lani 5600 gigavatnih ur iz obnovljivih virov

Ob teh pretresih na trgu v EU te dni obeležujejo tudi Evropski teden trajnostne energije, ki letos poteka pod naslovom Proti letu 2030: preoblikovanje evropskega energetskega sistema. V ospredju so dejavnosti, ki spodbujajo varčevanje z energijo in prehod na obnovljive vire energije in s tem na čisto, varno in učinkovito energijo, potrebno za dosego podnebnih in energetskih ciljev.

V Sloveniji raba obnovljivih virov energije narašča, kažejo podatki statističnega urada. Lani je bilo 37 odstotkov električne energije od vse, ki je bila proizvedena v Sloveniji, proizvedene v jedrski elektrarni, nekaj več kot 30 odstotkov v termoelektrarnah in skoraj enak delež v hidroelektrarnah. Še dva odstotka je je bilo proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah.

Iz obnovljivih virov je bilo lani v Sloveniji proizvedenih 5600 gigavatnih ur električne energije, od tega 93 odstotkov v hidroelektrarnah, sedem odstotkov pa v sončnih in vetrnih elektrarnah.

Količina električne energije iz hidroelektrarn je močno odvisna od hidroloških razmer, ob tem izpostavljajo statistiki. Sončne in vetrne elektrarne pa prispevajo k skupni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov manjši delež, vendar pa se njihova količina povečuje.


Komentar novinarja

Marica Uršič Zupan

Energija v primežu globalizacije

Naraščajoče cene energentov, ki večinoma niso posledica višjih proizvodnih cen, temveč predvsem špekulacij, ekonomskih in političnih izsiljevanj, so razgalile tudi slabo plat nekoč tako opevane globalizacije. Ko je ta v začetni fazi delovala po načelih trga, se je zdelo, da koristi mnogim: državam s cenejšo delovno silo in cenejšimi naravnimi viri ter potrošnikom v državah z dražjo delovno silo in viri (kar je zameglilo tudi propad številnih delovnih mest v državah z dražjo delovno silo). A se ...

Preberi več

Najbolj brano