Odkar so ZDA pričele uvajati sankcije proti sektorju polprevodnikov v letih 2019–2020, je na Kitajskem pričelo upadati število podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo čipov.
Razmere so se v letih 2022–2023 poslabšale, ko se je povpraševanje po čipih upočasnilo. Od leta 2019 je izginilo več kot 22 tisoč podjetij, povezanih s čipi, vendar je bilo leto 2023 po navedbah DigiTimesa za zaprtje rekordno.
Poročilo razkriva, da je leta 2023 registracijo izgubilo 10.900 podjetij, kar je velik skok v primerjavi z letom prej, ko je delo prenehalo opravljati 5746 podjetij. To pomeni, da je povprečno 30 kitajskih podjetij, povezanih s čipi, vsak dan zaprlo svoja vrata v letu 2023. Ti podatki so sicer del petletnega trenda, ko se je v letih 2021–2022 zaprlo več kot 10 tisoč kitajskih podjetij, povezanih s čipi. Skok v letu 2023 je nedvomno posledica naraščajočih bojev v sektorju oblikovanja čipov in proizvodnje polprevodnikov.
Od 3243 podjetij za oblikovanje čipov na Kitajskem leta 2023 (od katerih so se mnoga vsaj deloma pojavila zaradi spodbud zveznih in lokalnih oblasti) jih je več kot polovica zaslužila manj kot 1,4 milijona ameriških dolarjev na leto, pravi Wei Shaojun, profesor na univerzi Tsinghua, ki ni posebej zadovoljen s tem, v katero smer gre razvoj kitajske industrije.
Ta podjetja se ne borijo le s prodajo. Večina izgublja denar zaradi neprodanih zalog, zaradi prevelike ponudbe na trgu in splošne recesije v industriji polprevodnikov, ki je posledica širših gospodarskih okoliščin. Velik del težave izhaja iz napačnega načrtovanja: v letih 2021 in 2022 so številna podjetja proizvedla na tone čipov, saj so pričakovala visoko prodajo zaradi trenda dela od doma, ki ga je povzročil covid-19. Ko se je pandemija pričela umirjati, se je povpraševanje zmanjšalo in konec leta 2022, na začetku leta 2023, je bilo temu primerno na trgu opaziti trend upadanja. Podjetja so naenkrat ostala z velikimi zalogami, ki jih niso uspela prodati. Ti izdelki pa s časom seveda izgubljajo na svoji vrednosti.
Drugo težavo, zlasti za manjša podjetja, je pomanjkanje investicij. ZDA so omejile naložbe v kitajsko industrijo polprevodnikov (kot tudi umetno inteligenco in kvantne računalniške tehnologije), evropski vlagatelji pa niso naklonjeni vlaganju v kitajska podjetja s čipi, ki so se znašla pod sankcijami ZDA.
Manjša podjetja težko shajajo
Večja podjetja, kot je YMTC, so po poročanju medija Tom’s Hardware porabila milijarde za iskanje alternativnih dobaviteljev in nabavo orodij tretjih oseb, da bi ostala v poslu. Medtem ko je Huawei postavil pravcato omrežje, manjša podjetja preprosto nimajo dovolj sredstev, da bi tako velikim podjetjem sledila. Čeprav je šla kitajska vlada v vlaganje industrije čipov (v podjetje HLMC se je denimo steklo kar ena milijarda ameriških dolarjev), ta ne more poskrbeti kar za vsako obstoječe zagonsko podjetje (startup).
Sklenemo torej lahko, da je bilo za kitajsko industrijo čipov težko leto, še posebej za manjše deležnike. Rekordno število zaprtih podjetij odraža težke čase, s katerimi se soočajo: nizkim povpraševanjem, prevelikimi zalogami in težavami pri pridobivanju sredstev. To je mnoge izrinilo iz igre in kitajsko industrijo polprevodnikov preusmerilo v večinoma velika namesto v manjša zagonska podjetja.
Ž. N.