Uradna Beograd in Priština sta storila pomemben korak k preprečitvi novih napetosti med državama. Kot je sporočil vodja evropske diplomacije Josep Borrell, je Srbija pristala na odpravo dosedanje prakse, po kateri so morali imetniki kosovskih dokumentov proti plačilu pridobiti posebne dokumente za vstop v Srbijo in izstop iz nje. Kosovo tako s 1. septembrom ne bo uvedlo recipročnega ukrepa, kot je napovedalo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob tem izrecno poudaril, da odločitev Beograda ne pomeni priznanja neodvisnosti Kosova, Srbija naj bi takšna pojasnila celo obesila na mejne prehode. Vučić je tudi dejal, da gre za ustni dogovor.
V Bruslju pozdravili »evropsko rešitev«
Priština je nameravala recipročni ukrep uvesti tudi za pet odstotkov srbskih prebivalcev Kosova, ki imajo srbske dokumente, kar je prejšnji mesec sprožilo proteste in cestne zapore. Zdaj tega ne bo storila. »Kosovski Srbi in drugi državljani bodo lahko brez ovir potovali med Kosovom in Srbijo, zadostovala bo osebna izkaznica. EU je glede tega ravno dobila zagotovila premierja Kurtija,« je zapisal Borrell in pozdravil »evropsko rešitev« Vučića in kosovskega premierja.
Še naprej pa ostaja nerešeno vprašanje registrskih tablic. Vučić je dejal, da je časa za sporazum o tablicah dovolj, namreč do 1. novembra. Prebivalci Kosova, ki imajo srbske registrske tablice, torej kosovski Srbi, bodo imeli, kot je določila Kurtijeva vlada, od 1. septembra dva meseca časa, da prevzamejo kosovske registrske tablice. Tudi to naj bi bil povračilni ukrep, saj morajo lastniki avtomobilov s kosovskimi tablicami še naprej na meji s Srbijo proti plačilu pridobiti posebno oznako.
Mednarodni posredniki tokrat uspešni
Zasluge za rešitev omenjenih perečih vprašanj imata zlasti posebni odposlanec EU za dialog med Srbijo in Kosovom Miroslav Lajčak, ki je Slovak, in posebni odposlanec ZDA za zahodni Balkan Gabriel Escobar. Oba sta v zadnjih dneh v Beogradu, Prištini in Kosovski Mitrovici nadaljevala pogovore, ki sta jih 18. avgusta v Bruslju zastavila Vučić in Kurti.
Glavni cilj pogajanj je preprečiti, da bi zaradi omenjenih vprašanj prišlo do novih napetosti med Srbijo in Kosovom, podobnih tistim 31. julija, ko se je končalo enajstletno prehodno obdobje veljavnosti srbskih prometnih dovoljenj za avtomobile kosovskih Srbov. Srbska vojska je razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti, srbski civilisti pa so na severu Kosova ob meji s Srbijo postavili barikade s tovornjaki. Med srbskimi nacionalisti so se pojavljale zahteve po »denacifikaciji« Balkana, kar je bil Putinov izraz ob napadu na Ukrajino.
Prvega avgusta je Kurti na pritisk zahoda za en mesec preložil prepoved uporabe srbskih dokumentov. Še 21. avgusta, tri dni po na videz neuspešnem srečanju s Kurtijem (uspešen sestanek bi bil notranjepolitično poguben za oba), je Vučić zagrozil, da bo branil kosovske Srbe, če tega ne bo storil Nato. Zviševal je ton, da bi lahko ta konec tedna popustil, ko je dejansko priznal kosovske osebne izkaznice. x