V prvi globalni oceni vpliva pandemije covida-19 na duševno zdravje so raziskovalci navedli, da je zaradi hujše depresije leta 2020 trpelo dodatnih 52 milijonov ljudi. O tesnobi oz. anksioznosti je poročalo dodatnih 76 milijonov ljudi. Gre za 28-odstotni oz. 26-odstotni porast primerov omenjenih duševnih motenj.
Študija nakazuje, da so države, ki jih je covid-19 prizadel najbolj, zabeležile tudi največji porast duševnih bolezni. Obstaja namreč močna povezava med številom primerov covida-19, omejitvami gibanja in povišanimi stopnjami depresije in tesnobe.
Za Slovenijo študija ocenjuje, da je število primerov depresije poraslo za 23 odstotkov in tesnobe za 26 odstotkov.
"Naše ugotovitve izpostavljajo nujnost krepitve sistemov duševnega zdravja, da bomo lahko naslovili vse večje breme resnih depresivnih motenj in anksioznosti po svetu," je dejal vodilni avtor študije Damian Santomauro iz univerze v Queenslandu. "Pokritje dodatnih potreb po storitvah duševnega zdravja zaradi covida-19 bo izziv, a to, da se ne bi odzvali, ne sme biti možnost," je dodal.
Po ocenah raziskovalcev je v pandemiji nadpovprečno trpelo duševno zdravje žensk, tudi zato, ker so pandemični ukrepi v številnih državah okrepili obstoječe zdravstvene in družbene neenakosti. Obenem ženske še vedno na svoja ramena prevzemajo večino domačih opravil in so pogosteje žrtve nasilja v družini, ki se je v pandemiji okrepilo.
Močno so porasli tudi primeri duševnih motenj med mladimi v starosti 20 do 24 let. K temu je prispevalo dejstvo, da so mladi izgubili priložnosti za učenje, druženje in zaposlovanje.