»Odločil sem se, da sporočim svoj odstop in naredim prostor drugim,« je v nedeljo pozno zvečer na državni televiziji sporočil Hamdok. Kot je dodal, ni mogel izpolniti svoje obljube, da bo dosegel soglasje in preprečil politično katastrofo v Sudanu. Država je zdaj na »nevarni točki preobrata, ki grozi njenemu obstanku,« je posvaril.
Z njegovim odhodom nastaja v državi politični vakuum, poroča nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da zaenkrat ni jasno, ali ga bo nasledil civilni politik ali predstavnik vojske. Ameriški State Department je danes na Twitterju že poudaril, da bi morali sudanski voditelji zdaj »dati na stran razlike, najti soglasje in zagotoviti nadaljevanje civilnega vladanja«. Kot so dodali v Washingtonu, morata biti nov premier in vlada imenovana v skladu z ustavno deklaracijo ter s ciljem zagotavljanja svobode, miru in pravičnosti v državi.
Poznavalci tamkajšnjih razmer medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP že svarijo, da ostaja po odhodu premierja vsa oblast v rokah vojske, s tem pa se krepi nevarnost vrnitve k represivnim politikam strmoglavljenega režima Omarja al Baširja.
Število smrtnih žrtev protestov naraslo na najmanj 56
Sudanske sile so sicer v nedeljo, še pred Hamdokovim odstopom, nasilno razgnale proteste več tisoč nasprotnikov vojaškega režima in tudi novembrskega dogovora, sklenjenega pod pritiskom mednarodne skupnosti, ki je vrnil na položaj civilnega premierja. Pri tem sta bili ubiti najmanj dve osebi, s čimer je skupno število smrtnih žrtev protestov, ki se v več mestih vrstijo vse od udara 25. oktobra, po navedbah sudanskih zdravnikov naraslo na najmanj 56.
Že pred samim vojaškim udarom so državo pretresali protesti, na katerih so ljudje spričo vse hujšega pomanjkanja v državi zahtevali politične in gospodarske reforme ter umik vojske z oblasti. Vojaškim predstavnikom so očitali hude kršitve človekovih pravic in korupcijo ter oviranje reform.
Sudan se je na pot demokratične tranzicije podal po narodni vstaji in odstavitvi dolgoletnega avtokratskega voditelja al Baširja aprila 2019, ki je državo s trdo roko vodil kar tri desetletja. Sledilo je oblikovanje prehodnih oblasti - tako imenovanega suverenega sveta, sestavljenega iz predstavnikov vojske pod vodstvom generala Abdela Fataha al Burhana, in civilne vlade premierja Hamdoka. Te naj bi letos pripravile demokratične volitve, obenem pa izvedle obsežne gospodarske reforme.
Veljal je za izkušenega tehnokrata
Ekonomist Hamdok se je šolal v Veliki Britaniji ter je delal za Združene narode in več afriških organizacij. Ob nastopu na oblast leta 2019 je veljal za izkušenega tehnokrata, sposobnega zagotoviti dobro vladanje in transparentnost. Čeprav osebno ni sodeloval v protestih proti al Baširju, saj je bil v tujini, je njegovo imenovanje na čelo civilne vlade pozdravila velika večina Sudancev.
Po vojaškem udaru konec oktobra lani, ko je vojska razpustila civilno vlado in razglasila izredne razmere, je najprej pristal v hišnem priporu, nato pa se je mesec dni kasneje vrnil na položaj premierja. A ljudje so dogovoru, ki ga je pri tem sklenil z al Burhanom, nasprotovali, saj da gre le za poskus legitimiranja generalov, katerih cilj je ohraniti režim, zgrajen pod al Baširjem, in s tem lastne privilegije. Hamdok je vztrajal pri dogovoru, saj da naj bi se na ta način izognili nadaljnjemu prelivanju krvi.
