Nova metoda laserskega zapisovanja podatkov na steklo odpira vrata izredno trpežnemu novemu nosilcu podatkov. Na stekleno ploščo velikosti zgoščenke bi lahko s to metodo shranili 500 TB podatkov, ti pa bi brez napak pri sobni temperaturi zdržali kar 13,8 milijarde let. To je za približno 6,3 milijarde let več, kot loči Zemljo od popolnega uničenja. »Že« čez 7,5 milijarde let naj bi naše sonce namreč vstopilo v fazo rdečega velikana in med širjenjem požrlo naš planet. Nekaj milijard let pozneje pa bi znalo biti tudi konec našega osončja.
Tehnologija, ki bi omogočala nepopačeno ohranjene zapisanih podatkov do konca človeštva (če prej ne postanemo civilizacija, razširjena na več osončij), sicer ni nova. Imenuje se 5D-shranjevanje, zanj pa je značilno, da je fizični zapis vsake datoteka sestavljen iz treh slojev pik na nanometrskem razsežnostnem nivoju. Pike so različnih velikosti, z različnimi orientacijami in zasedajo različna mesta, čitalnikom pa iz teh lastnosti uspe prebrati zapisano vsebino datoteke.
Kljub zanimivosti je imel tovrsten način shranjevanja podatkov doslej hudo težavo – zapisovanje podatkov je bilo strašno počasno. Prav to težavo je uspelo rešiti raziskovalcem Univerze v Southamptonu v Veliki Britaniji. Tudi njihova rešitev sicer ni popolna, saj hitrost zapisovanja lahko dvigne na še vedno precej polžjih 230 kilobajtov na sekundo (kbps). Da bi s tolikšno hitrostjo zapolnili zgoraj omenjeno velikost zgoščenke s 500 TB, bi potrebovali okoli 70 let. So pa dodali, da je s pristopom sočasnega oziroma vzporednega zapisovanja podatkov to isto količino prostora mogoče zapolniti že v 60 dneh. Tudi to ne bo zadostovalo za splošno uporabo potrošnikov, bi pa znalo biti bliže potrebam za arhiviranje podatkov.
»Posamezniki in organizacije ustvarjajo vse večje količine podatkov in ustvarjajo nujno potrebo po učinkovitejših oblikah shranjevanja podatkov z visoko zmogljivostjo, nizko porabo energije in dolgo življenjsko dobo,« je povedal doktorski študent Yuhao Lei z Univerze v Southamptonu, ki raziskuje metodo. »Medtem ko so sistemi shranjevanja podatkov v oblaku oblikovani za bolj začasne podatke, menimo, da bi 5D-shranjevanje v steklu lahko koristilo dolgoročnemu shranjevanju podatkov v državnih arhivih, muzejih, knjižnicah ali v zasebnih organizacijah.« Poleg trpežnosti steklenih nosilcev s podatki, zapisanimi po tehniki 5D-shranjevanja, je prednost teh tudi to, da na tak nosilec z omenjeno metodo spravimo kar 10.000-krat več podatkov kot na blu-ray plošček enake velikosti.