"Nasilje nikoli ni bilo in ne bo rešitev," pa sporoča tudi predsednica države Nataša Pirc Musar: "Porast medvrstniškega nasilja ni nekaj novega, žal pa si vse pristojne institucije, šola in starši pred tem predolgo zatiskamo oči. Grozljiv dogodek v Celju je zadnji alarm, da skupaj ukrepamo. Pa čeprav gre žal spet za kurativo in ne preventivno ravnanje. Dogodek seveda ostro obsojam in pozivam vse pristojne, da ukrepajo hitro in odločno. Osupla sem, da nihče od prisotnih deklet in fantov ni posredoval, raje so snemali in še dodatno ščuvali k nasilju. To me iskreno zelo skrbi in boli." Strah nas mora biti družbe, ki bi bila do te mere anemična, da bi medvrstniško nasilje postalo vsakdan naših ulic, poudarja: "Starejši moramo biti s svojim ravnanjem vzor in vzgled mladim. Tudi pri prizadevanju za nenasilje. Prav nobenega razloga ni, da tovrstni posnetki nasilja krožijo po spletu. Nasprotno, naša odgovornost je, da to preprečujemo. Vsem zato ponovno polagam na srce. Pogovarjati se je treba. S pogovorom rešimo številne, na prvi pogled še tako nerešljive izzive. Medvrstniško nasilje namreč ni samo izkušnja nasilja, je tudi izkušnja razčlovečenja."
Največ kaznivih dejanj nasilništva
"Največ kaznivih dejanj, ki so jih lani izvršili mladoletniki, je kaznivih dejanj nasilništva, grožnje, tudi kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost," našteje vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje Jože Bračko, ki pa je vesel, da predvsem prikazovanje, izdelava in posest pornografskega gradiva upada. "V obdobju koronavirusa ga je bilo precej, a zdaj na srečo upada. Morda gre del zaslug tudi našim preventivnim aktivnostim," upa.
Kaznivih dejanj, ki jih izvršujejo mladoletne osebe, je sicer več. Med kaznivimi dejanji zoper življenje je kot najpogostejša dejanja naštel lahke telesne poškodbe in hude telesne poškodbe. Včasih se zgodi tudi huda telesna poškodba. "Vsakih nekaj let pa žal beležimo tudi kaznivo dejanje uboja, ki ga izvrši mladoletnik," pove. Navedel je več kot 20 let stara primera. V enem sta mladoletni deklici na Koroškem ubili svojo mamo, v drugem pa so najstniki na vlaku do smrti pretepli svojega sošolca.
Tu so tudi kazniva dejanja zoper premoženje, med katerimi je največ tatvin, poškodovanja tuje lastnine, objestnosti. In kazniva dejanja zoper človekove pravice: "Tu gre velikokrat za grožnje, kar delno sovpada tudi z aplikacijami in spletom. Veliko pa je tudi zaničevanja, sovražnega govora, izsiljevanja itd."
Na območju PU Celje so sicer v letu 2021 evidentirali 82 kaznivih dejanj, ki so povezana z medvrstniškim nasiljem, v letu 2022 pa 109. "K tej številki je bistveno pripomoglo tudi naše ozaveščanje, naj žrtve kazniva dejanja prijavijo, saj lahko tako Policija tudi preišče zadeve in storilce procesira, na pristojna državna tožilstva pa poda ustrezne akte," pove inšpektor Sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc.
Porast v številkah torej pripisuje dejstvu, da je njihova preventivna aktivnost pripomogla k večjemu številu prijav in odkrivanju kaznivih dejanj. "Mladoletnike ozaveščamo, naj spregovorijo, saj veliko tega nasilja ostaja skritega. Zagotovo še nismo odkrili vseh kaznivih dejanj," je dejal.
Odgovornost staršev
So pa mladoletniki glede na svojo starost različno kazensko odgovorni. Prepoznamo namreč več različnih skupin mladoletnih oseb: osebe, mlajše od 14 let, mlajše mladoletnike (med 14 in 16 let) in starejše mladoletnike (med 16 in 18 let). Tu pa so nato tudi mlajše polnoletne osebe (med 18 in 21 let), ki so prav tako deležne posebnega varstva.
Mladoletniki pa so posebnega varstva deležni tudi pri izreku kazni. "Oseba, ki ni dopolnila 14 let, ni kazensko odgovorna oz. ni subjekt kazenskega prava. Zoper takšno osebo ne moremo voditi kazenskega postopka," pove Bračko. Do takrat lahko namreč Policija odgovornost išče le pri njihovih starših, saj otrok do te starosti ni kazensko odgovoren. "Mi sicer podamo poročilo na okrožno državno tožilstvo in obvestimo center za socialno delo, otroka pa ne moremo kaznovati. Vse je tako odvisno od staršev in skrbstvenega organa."
Starši imajo torej zelo veliko vlogo pri tem, kako usmerjajo, vzgajajo, poučujejo in tudi nadzorujejo svoje mladoletnike. "V primerih, ko so se nam mladoletniki pogosto pojavljali pri izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov, smo kazensko odgovornost že iskali tudi zoper starše. Ker so opuščali dolžno nadzorstvo," opozarja policist.
Psiholog Andrej Perko pa je v oddaji Svet izpostavil, da problem ni samo v disfunkcionalnih družinah, ampak da gre za širši, družbeni problem.
"Kako mi pristopamo k otrokom – ti otroci so postali na nek način bogovi – to se prenaša tudi na družino. Starši so negotovi. Če so starši negotovi, potem tudi otroci tega ne morejo oblikovati in ne morejo sprejeti odgovornosti," je dejal.
Izpostavil je še, da zaradi pomanjkanja vertikalne avtoritete otroci svojo identiteto iščejo v horizontalni avtoriteti oziroma v principu horde. "Ti otroci ne morejo oblikovati lastne identitete in se zato zlijejo s skupino, v katero vstopijo, in mislijo, da so to oni. Posameznik sam tega verjetno ne bi naredil, ko pa so skupaj, jih pa to potegne," je Perko pojasnil pasivnost množice, ki je opazovala in spodbujala medvrstniško nasilje v Celju.
Psiholog pa je poudaril še, da otroci, ki nasilje izvajajo, morajo biti kaznovani in morajo nositi posledice svojih dejanj. "Tukaj šepa naša družba," je zaključil.
Druge kategorije mladostnikov pa lahko glede na svojo starost in vrsto kaznivega dejanja prejmejo različne kazni: "Od najmilejšega opomina do vzgojnih ukrepov, ukora, strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, prevzgojnega zavoda, lahko se ga tudi denarno kaznuje, imamo pa tudi zapor za mladoletne osebe." Slednji se nahaja tudi v Celju.
Kazni izreka sodišče. "Ko je oseba enkrat že obsojena za neko kaznivo dejanje, pri naslednjem verjetno sledijo strožji," doda Bračko, ki v primeru, ki se je zgodil v Celju, opozarja tudi na skupinsko organizacijo. "Mladoletniki se zbirajo tudi prek objav in dogovorov na družbenih omrežjih. Žal se to res dogaja," poudarja.
Policisti do konca marca letos obravnavali 123 primerov medvrstniškega nasilja
Potem ko so policisti leta 2021 zaznali padec števila kaznivih dejanj s področja medvrstniškega nasilja - kar je značilno za večino kaznivih dejanj na splošno -, se je število obravnavanih primerov lani približalo predkoronskim. Policija jih je lani obravnavala 308, leto prej 220, v letu 2020 so imeli 306 primerov, letos do konca marca pa že 123.
Nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih dejanj, ki jim je skupno to, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna, torej mlajša od 18 let. Medvrstniško nasilje pa ima lahko tudi druge oblike, ki niso nujno protipravno dejanje, kot so zbadanje, norčevanje in podobno, so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).
Podatki GPU o obravnavanih kaznivih dejanjih, pri katerih je bila oškodovana vsaj ena mladoletna oseba ali otrok, osumljenec pa je bila fizična oseba, stara med 14 in 18 let, kažejo, da so lani policisti s področja medvrstniškega nasilja najpogosteje obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, lani skupno 62 primerov. Leto prej je bilo teh primerov 29, v letu 2020 so jih obravnavali 65, v letih pred tem pa 47 oz. 42. Letos do konca marca so obravnavali 23 primerov nasilništva.
Po podatkih za lani nasilništvu sledi povzročitev lahke telesne poškodbe, skupno so policisti lani obravnavali 37 tovrstnih primerov, 36 primerov pa je bilo povezanih z grožnjami in prav toliko tudi s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem pornografskega gradiva. To kaznivo dejanje je eno redkih, kjer je bilo število obravnavanih primerov lani nižje v primerjavi z letom 2021. Takrat so policisti obravnavali 44 primerov teh kaznivih dejanj, leto prej prav toliko, v letu 2019 pa 50 primerov.
Na GPU navajajo še, da so razlogi za nasilna dejanja različni, od potrebe po dominantnosti, lahko so posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa gre zgolj za dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nezanemarljivi so ob tem tudi dejavniki tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini in podobno.
Po podatkih GPU je bilo lani skupno 384 mladoletnikov, starih med 14 in 18 let, osumljenih kaznivih dejanj, katerih žrtev je bila vsaj ena mladoletna oseba ali otrok. Leto prej je bilo takih osumljenih mladoletnikov 255, v 2020 so jih našteli 416, največ v zadnjih petih letih pa leta 2019, ko jih je bilo 485. Letos do konca marca je bilo medvrstniškega nasilja osumljenih 170 mladih v starosti od 14 do 18 let, med temi jih je bilo največ starih 15 let, skupno 53.
Prve oblike medvrstniškega nasilja se začnejo pojavljati že v vrtcih
Policisti pa ob tem poudarjajo, da se je potrebno zavedati tudi posledic psihičnega nasilja, kamor spadajo izsiljevanje, zasmehovanje, izključitev, žaljenje in obrekovanje, prav tako posledic spletnega nasilja. "Dogodki nimajo vedno znakov kaznivega dejanja ali prekrška, a vseeno močno prizadenejo žrtev," so opozorili.
Povzročitelji nasilja so mladoletniki obeh spolov, se pa, kot ugotavljajo policisti, prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih začnejo pojavljati že v vrtcih in se nato skozi osnovno in srednjo šolo nadaljujejo in še stopnjujejo. "Zaradi tega tu vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v tem, da se aktivnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv, zlasti pa na preventivne aktivnosti. Šolstvo mora odreagirati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja," so zapisali pri Policiji, ki lahko, kot dodajajo, v tem delu nudi pomoč v obliki različnega sodelovanja.
Obenem na GPU poudarjajo vlogo staršev. "Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo," so zapisali. Ko so še poudarili, je vloga starša, da otrokom stojijo ob strani in jim pomagajo.
Kot so spomnili, so nove dimenzije medvrstniškega nasilja prinesli internet in razširjenost elektronskih naprav, predvsem mobilne telefonije. Tako je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja, in ko to nasilje nekdo posname in objavi, še posrednega nasilja, ki traja dlje, ker tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti z interneta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva, opozarjajo na GPU.
