Poklon postsovjetskim aktivistom
Nagrado za mir so prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki, ruska nevladna organizacija Memorial in ukrajinski Center za državljanske svoboščine, so včeraj sporočili iz Nobelovega odbora.
V Oslo je letos prispelo 343 predlogov, v Nobelovem odboru pa so morali izbrati med 251 nominiranimi posamezniki in 92 organizacijami. Svojo odločitev so utemeljili z besedami: »Dobitniki nagrade predstavljajo civilno družbo v svojih državah. Že vrsto let spodbujajo pravico do kritike oblasti in zaščito temeljnih pravic državljanov. Izjemno si prizadevajo za dokumentiranje vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorabe oblasti. Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo.«
Ales Bjaljacki je novico dočakal v priporu v Minsku, saj so ga julija lani aretirali zaradi suma o utaji davkov. Njegovi privrženci in predstavniki beloruske opozicije trdijo, da so obtožbe proti 60-letnemu odvetniku, ki je leta 1996 ustanovil organizacijo za boj za človekove pravice Vjasna (Pomlad), izmišljene, in ga razglašajo za političnega zapornika. »Nagrada je pomembno priznanje celotnemu beloruskemu boju za svobodo in demokracijo. Vse politične zapornike je treba nemudoma osvoboditi,« je na svojem računu na twitterju zapisala ena od voditeljic beloruske opozicije in samooklicana predsednica države Svetlana Tihanovska, ki je bila tudi med letošnjimi nominiranci. V obrazložitvi nagrade so zapisali, da je bil Bjaljacki »eden od začetnikov demokratičnega gibanja, ki je v Belorusiji vzniknilo sredi 80. let prejšnjega stoletja«. Njegova organizacija Vjasna je nastala kot odgovor na sporne ustavne spremembe, s katerimi so beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku podelili »diktatorska pooblastila« in izzvali množične demonstracije. Najprej je pomagala zaprtim protestnikom in njihovim družinam, v zadnjih letih pa se je prelevila v kritično skupino, ki je dokumentirala, kako beloruske oblasti mučijo politične zapornike, in proti temu protestirala.
Zbiranje podatkov
Tudi drugi nagrajenec, ruski Memorial, priznanja ni dočakal na svobodi. Organizacijo, ki so jo leta 1987 ustanovili zato, da žrtev, ki jih je preganjal komunistični režim, ne bi nikoli pozabili, so v Rusiji zaradi prejemanja podpore iz tujine najprej razglasili za »tujega agenta«, decembra lani pa jo je sodišče razpustilo, njen arhivsko bogati informacijski center pa so zaprli. V Nobelovem odboru so med drugim zapisali, da je ustanovitelje te nevladne organizacije družila zamisel, da je boj z nekdanjimi zločini pomemben zato, da bi preprečili nove. Po njihovih besedah se je Memorial po razpadu Sovjetske zveze prelevil v največjo organizacijo za boj za človekove pravice v Rusiji, ki je zbirala in sistematizirala informacije o političnem preganjanju in kratenju človekovih pravic, postal je najbolj verodostojen vir informacij o ruskih političnih zapornikih in stopil na čelo upora proti militarizmu.
Tretji nagrajenec je Center za državljanske svoboščine, ki so ga leta 2007 ustanovili v Kijevu, da bi krepili civilno družbo in demokracijo v Ukrajini. Po tem, ko je Rusija februarja napadla svojo zahodno sosedo, je center začel zbirati podatke o ruskih vojnih zločinih nad civilnim prebivalstvom. »Varovanje človekovih pravic je skoraj edino ozko področje, ki nas še združuje,« je v čestitki svojim kolegom zapisal voditelj ruske nevladne organizacije za boj za človekove pravice Agora Pavel Čikov.
