Dejstva

'Če ne bo kadra, se bodo lokali, gostilne, restavracije, pa tudi hoteli zapirali'

Ljubljana, 25. 01. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Maruša Slana
Komentarji
416

V Sloveniji po nekaterih ocenah primanjkuje skoraj 12 tisoč delavcev v gostinstvu in turizmu, njihova povprečna bruto plača sega le malo nad minimalno. Dve leti epidemije covida-19 in strogih omejevalnih ukrepov, ki so gostincem onemogočili delo in vodili v odpuščanja, sta zahtevali svoj davek, kadrovska stiska pa se je še poglobila. Mlade delo v gostinstvu ne zanima, za tujo delovno silo pa smo večinoma le odskočna deska za delo v drugih državah EU, kjer so plače višje, pogoji dela pa boljši.

26-letna Mateja iz Ljubljane se je z delom v gostinstvu srečala v času šolanja, s prekinitvami pa je v tej panogi delala osem let. Kot pravi, je bilo plačilo na začetku precej nizko, prvi delodajalec ji je izplačeval minimalno urno postavko za študentsko delo, ki je takrat znašala manj kot štiri evre. Skozi leta se je postavka zviševala, na koncu pa je opravljala delo pri delodajalcih, ki so bili pripravljeni plačati več. "Ker sem bila dijakinja oz. študentka, sem lahko v primeru obveznosti delo na določen dan zavrnila, a se je večkrat pričakovalo, da smo študenti reševali delodajalca iz zagate, v smislu: 'Itak nimaš kaj drugega za delati, saj si študentka.'" Tako je, kot poudari, večkrat delala za praznike, pogosto pa je po popoldanski izmeni, ki se je končala pozno zvečer, z delom začela ponovno zjutraj. Po več tednov je delala tudi brez prostega dneva.  

Delodajalci so bili do nje večinoma korektni, plačilo je prejemala redno. A zmotilo jo je, da se je na delavcih pogosto "šparalo". "Tudi če je imel delodajalec na voljo več delavcev, je v službo poklical le nujno potrebne, da mu ni bilo treba preveč zapraviti za delovno silo. Tako sem včasih, ko sem delala na rajonu, sama pokrivala do 40 miz. Postrežba seveda tako ne more biti na nivoju, saj enostavno ne zmoreš vsega sam," pravi. 

Ko so natakarji preobremenjeni, pride do slabe volje med gosti. Ti so, kot se spominja Mateja – pogosto nesramni in nepotrpežljivi. "Seveda se tu znova vrnemo na pomanjkanje kadra, bodisi ker ga ni bodisi ker delodajalec z njim varčuje." 

"V lokalih, kjer sem opravljala delo, sta bila večinoma 1 do 2 zaposlena, ostali pa študenti. Zaposleni so morali izpolniti svojo kvoto dela in potem jih kaj več ni zanimalo. Takrat je zopet vse padlo na študente. Pogosto na izkoriščanje pristaneš zato, da boš nekaj zaslužil in si kaj privoščil, saj rednega dohodka še nimaš, starši pa ti na primer težko omogočijo neke presežke. Veš, da to delo opravljaš začasno, da verjetno na tem mestu ne boš ostal, in takrat si pripravljen požreti marsikaj."

Meni, da zanimanje za delo v gostinstvu pada predvsem zaradi pogojev dela. Gostinski lokali in restavracije so odprti vse dni v letu, se pravi "delaš, ko so vsi ostali prosti". Delo je po njenih besedah tudi fizično naporno, ob pomanjkanju kadra pa vso breme nosijo obstoječi delavci. "Takrat tudi dodatno plačilo ni vredno tega povečanega truda," poudarja. Prav tako ocenjuje, da je poklic natakarja izgubil svoj sloves, saj lahko danes to delo opravlja praktično vsak – dijak, študent, zaposleni, ne glede na izobrazbo. Dodaja tudi, da se delodajalci preveč zanašajo na študentsko delo. "Študenta pokličejo kadarkoli, plačajo ga običajno manj, z njimi tudi nimajo dodatnih stroškov. Kadarkoli ga lahko odslovijo in zamenjajo z drugim," zaključi. 

Gost opazi vsako smetko, opozori, da je na stranišču zmanjkalo papirja

Tik pred božično-novoletnimi prazniki, ki za gostince predstavljajo vrhunec leta, se zapeljemo v Radovljico, natančneje v Hišo Linhart, ki obsega restavracijo, hotel in kuharsko šolo. Obrat vodita Marcela Klofutar in priznani slovenski chef Uroš Štefelin. Svojo skupno pot sta začela v Vili Podvin, kasneje pa v Radovljici, ekipa pa je bila lani za svoje delo nagrajena z Michelinovo zvezdico. Hiša se nahaja v strogem mestnem jedru, krasijo jo kamniti gotski portali. Poudarek je na detajlih – v pritličju je moč opaziti dekorativne poslikave iz 19. stoletja, okoli miz ležijo božični venci, ki so naprodaj. Klofutarjeva pove, da so gostje danes veliko bolj zahtevni, želijo izvedeti nekaj več. V lokale ne hodijo le lačni, ampak tudi radovedni. "Od nas želijo oditi z neko izkušnjo. V bistvu so naši lokali izložbena okna destinacij, naše kulture, tradicije," razlaga. Goste zmotijo tudi zelo majhne podrobnosti, malenkosti. "Gost opazi vsako smetko, pove, da je v stranišču zmanjkalo papirja. Super je bilo, samo WC pa ni bil v v redu," pove.

Klofutarjeva je prepričana, da je treba tudi gostince usposobiti, da bodo zmožni gostom ponujati programe z višjo dodano vrednostjo, s tem pa bodo tudi bolje plačali zaposlene ter jim omogočili ustreznejši delovnik in ustvarjalno delovno okolje. Poklic natakarja je postal razvrednoten, ker minimalni standardi niso bili več potrebni, zato se zdaj znova razmišlja o regulaciji poklica, dodaja. "Premalo znanja imamo, kaj zares pomeni poklic natakarja, kaj vse obsega. Natakar mora imeti ogromno znanja; o svoji destinaciji, o hrani, vinih, tradiciji. Hkrati mora biti tudi dober psiholog." 

Na nas gostincih je, da ustvarjamo delovna okolja, ki bodo zanimiva, in pokažemo, da je lahko ta poklic tudi zelo kreativen, še pove. Gostinstvo in turizem sta namreč neposredno povezana in gostom, predvsem tujim, dajeta vpogled v našo kulturo, tradicijo. "Kakovost in dodana vrednost naj bosta vodilo vsem. Gost želi odlično pico ali enolončnico, lahko pa tudi novo slovensko kuhinjo, ki je bolj nadgrajena." 

Po besedah Klofutarjeve je njihova ekipa razmeroma majhna, težav s kadri pa za zdaj nimajo. K temu pripomore tudi dejstvo, da zaposlenim nudijo boljše delovne pogoje. Kot je pojasnila, so z novim letom ob ponedeljkih in nedeljah zaprti, imajo pa dovolj sodelavcev, da ti ne delajo več, kot je mesečna delovna obveznost. Nudijo tudi možnost izobraževanj in obiskovanja primerljivih lokalov. Poudarja namreč, da morajo tudi zaposleni vedeti, kaj pomeni biti gost. Dobro sodelujejo tudi z lokalno srednjo gostinsko šolo. Njihovi dijaki, ki se izobražujejo na gostinskem programu, v Hiši Linhart opravljajo prakso, nudijo jim tudi štipendijo. Klofutarjeva meni, da velik problem predstavlja tudi dejstvo, da je delo v gostinstvu in turizmu pogosto omejeno na sezono. Ponekod namreč delavce iščejo le, ko jih potrebujejo – za kratek, določen čas – iskalci dela pa predvsem iščejo stalno in redno zaposlitev. 

Postopki pridobivanja tujih delavcev so dolgotrajni in nesmiselni, pravi Klofutarjeva. Vloge potujejo po enakih uradih po dvakrat ali trikrat, zaposleni na teh uradih pa so pogosto ujetniki sistema, ki je preveč zbirokratiziran. Bazen bivše Jugoslavije je sicer že precej izpraznjen, gostinci zdaj kadre iščejo širše, v Indiji in drugih azijskih državah. 

Epidemija covida-19 je gostince močno prizadela. "En mesec pred covidom smo šli v novo investicijo in nato nemo obsedeli, kaj bo. Ampak smo se znašli, organizirali kuharske delavnice na spletu, vozili hrano na dom. Marketinško se nam je zelo obrestovalo, s finančne plati pa manj, saj smo morali pomoč vračati," pripoveduje. Stanje na trgu je bilo takrat alarmantno v vseh panogah, se spominja. Zaposleni v gostinstvu so bili dlje časa na čakanju, prejemali so manjše prejemke, krediti pa so ostali. Nekateri so poklic zato zapustili, a se še vedno vračajo. 

Primanjkuje skoraj 12.000 delavcev 

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Slovenije je v obdobju med januarjem in novembrom 2022 v dejavnosti gostinstva in turizma primanjkovalo 11.930 delavcev. V mesecu novembru so delodajalci sporočili 981 prostih delovnih mest, daleč najbolj iskani so bili natakarji in kuharji, sledijo kuhinjski pomočniki, čistilci, strežniki, gospodinjski pomočniki ter pripravljavci hitre hrane. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V raziskavi Napovednik zaposlovanja zavod ugotavlja, da se že skoraj dve tretjini delodajalcev v dejavnosti gostinstva sooča s težavami pri iskanju kadra. Delavce iščejo v tujini, lajšajo pogoje za zasedbo delovnih mest, ponujajo višjo plačilo in bonitete, prav tako pogosteje najemajo delavce prek agencij. Več kot 66 odstotkov delodajalcev, ki so sodelovali v raziskavi, pričakuje težave s kadri tudi v prihodnje. Visoko povpraševanje delodajalcev v gostinstvu in turizmu po delavcih presega ponudbo na trgu, pogoji in narava dela v tej panogi pa odvračajo iskalce zaposlitve. Po podatkih zavoda so to med drugim neugoden delovni čas (izmensko ali nočno delo, delo med vikendi, nadure), sezonsko gibanje zaposlovanja, fizična zahtevnost dela in večje obremenitve ter nižje plačilo. 

Na primanjkljaj vpliva tudi visoko povpraševanje delodajalcev po delavcih v drugih dejavnostih ter drugi trendi, še posebej demografski. Na Zavodu tako opažajo prehode delavcev ne le med posameznimi delodajalci znotraj dejavnosti, temveč tudi med različnimi dejavnostmi. Pri delavcih, ki so bili pred nastankom brezposelnosti zaposleni v gostinstvu, opažajo, da so se v zadnjih dveh letih ob tem zaposlovali še v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, v predelovalnih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v izobraževanju ter zdravstvu in socialnemu varstvu.

Po gostinskem kadru povprašujejo tudi delodajalci iz drugih dejavnosti (kuharji v šolah, trgovinah, domovih starejših občanov), pogosto pa gre za prehode na druga, z gostinstvom nepovezana delovna mesta. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po besedah Vlaste Markoje iz Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS so se gostinci s pomanjkanjem kadrov soočali že pred covidom, ta pa je kasneje težave še poglobil – panoga je bila v celoti zaprta skoraj devet mesecev, problemi so se stopnjevali. Kot dodaja, se s kadrovsko stisko ne soočamo samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po Evropi. Kratkoročna rešitev je zaposlovanje tujcev, a postopki trajajo predolgo, med študenti pa ni več pravega interesa. Meni, da bo na dolgi rok potrebnega ogromno truda, da bi tem poklicem vrnili nazaj ugled v družbi. Kot korak v pravo smer je izpostavila uvrstitev poklicev v gostinstvu med deficitarne poklice. Cilj je, da bi s štipendijami spodbudili mlade k izobraževanju v tej smeri. Še vedno pa obstaja vrsta predlogov za izboljšanje pogojev dela, kot so na primer fleksibilnejši obratovalni čas in fleksibilnejša oblika pogodbe za povečan obseg dela (poroke, nenapovedane skupine), prav tako tudi razširitev upravičencev pri kratkotrajnem delu, razbremenitev dela za nedelje in praznike v korist delavcu, nižja stopnja DDV za brezalkoholne pijače. 

'Turizem ni opeka v steni, ni voda v bazenu ali pogrinjek na mizi'

Breda Črnčec iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma ocenjuje, da v gostinstvu in turizmu primanjkuje bistveno več delavcev, kot kažejo uradne številke, saj jih delodajalci iščejo tudi prek agencij in socialnih omrežij in ne samo prek zavoda. "Če ne bo kadra, se bodo lokali, gostilne, restavracije, pa tudi hoteli zapirali ali pa obratovali krajši delovni čas," opozarja. Pri tem navede podatek, da je v času epidemije več kot 3000 deležnikov v gostinstvu in turizmu za vedno zaprlo svoja vrata. 

Ker je bila panoga v tistem času "ohromljena", je bilo na zavodu prijavljenih okoli 15.000 oseb, le redki pa so se kasneje vrnili nazaj v svoj poklic. Prihodnost panoge je po besedah Črnčečeve v prvi vrsti odvisna od lastnikov kapitala, med katerimi ima velik upravljavski delež država (SDH in KAD). Takoj za njimi pa so za nadaljnji razvoj odgovorne uprave družb. 

Poleg nujnosti izboljšanja plač in delovnih pogojev je izpostavila tudi problematiko "outsorcinga" določenih poklicev. Kot primer slabe prakse Črnčečeva izpostavlja sobarice. Sindikat je mnenja, da njihovo delo spada med osnovno hotelsko dejavnost, kar pa se v praksi ne izvaja. Kot ključni problem vidijo v dejstvu, da storitve opravljajo različni čistilni servisi, ki prevzete delavce izkoriščajo z nizkimi plačami in prekomernim nalaganjem dela. Za te delavce ob tem ne veljajo minimalni standardi, kot jih določa kolektivna pogodba, na primer dodatki za nedeljsko delo in delo ob praznikih, poudarja. Takšna negativna praksa je po trditvah sindikata najpogosteje prisotna ravno v družbah, kjer ima država svoj lastniški delež, kljub pozivom pa sprememb ni. 

V sindikatu vlado pozivajo k odpravi 'outsourcinga' in izkoriščanja delavcev pri zunanjih izvajalcih storitev čiščenja, zlasti v dejavnosti hotelirstva, in sicer v tistih podjetjih, ki so v pretežni lasti države.
V sindikatu vlado pozivajo k odpravi 'outsourcinga' in izkoriščanja delavcev pri zunanjih izvajalcih storitev čiščenja, zlasti v dejavnosti hotelirstva, in sicer v tistih podjetjih, ki so v pretežni lasti države. FOTO: Shutterstock

"Turizem ni opeka v steni, ni voda v bazenu ali pogrinjek na mizi. Turistično panogo nosijo, jo vzdržujejo zaposleni delavci."

Nosilni poklici v panogi, kot sta natakar in kuhar, že dolgo niso spoštovani poklici, dodaja Črnčečeva. Delavci so premalo plačani, delo natakarja lahko opravlja vsak, brez ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije oziroma znanja. Deloma zaradi pomanjkanja kadra deloma pa tudi zaradi slabe organizacije dela morajo biti zaposleni neprestano na razpolago delodajalcu, časa za zasebno življenje v tej dejavnosti praktično ni. "Ko je čas dopustov, ti delavci najbolj delajo. Ker je kadra premalo, oddelajo številne presežne ure, tudi do pol milijona in več na leto. Delavci so preobremenjeni, iztrošeni, utrujeni. Plače so nizke, odnosi slabi, fluktuacija kadra pa vse večja," še poudarja. 

"Če bodo delodajalci želeli imeti delavce, jih bodo morali tudi plačati, spoštovati in ceniti. In tako, kot cenijo gosta, ki je kot kralj, bodo morali ceniti tudi svoje delavke in delavce."

Panoga je bila v zadnjem desetletju tudi pod hudim pritiskom kapitala, dodaja. "Ogromno se je vlagalo v opeko in črpalo skozi dobičke, delavci pa so bili postavljeni  na stranski tir." V sindikatu se zavzemajo za dvig ugleda poklicev v gostinstvu in turizmu, hkrati pa so prepričani, da se bodo spremembe zgodile šele takrat, ko bodo delodajalci svoje zaposlene postavili pred kapital. 

Z delodajalci so sicer uspeli skleniti dogovor o zvišanju plač, a kot poudarjajo, gre le za minimum. Najnižjo bruto plačo so uspeli zvišati za 51,2 odstotka, a to v času inflacije in nenehnih podražitev ni dovolj. Velik problem še vedno ostaja odprava plačnih nesorazmerij, ker se osnovne plače niso dvignile napram vsakokratnemu dvigu minimalne plače.

Marjeta Smole, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, pravi, da se v prestolnici nekoliko povečuje vpis v programe gastronomije in turizma, kar je deloma posledica večje generacije devetošolcev. Kot poudarja, se za delo v gostinstvu ne zahteva minimalnega standarda znanja, delo natakarja in kuharja je naporno, čedalje več je birokracije, delovni čas je neugoden, delo pa je slabo ovrednoteno. Vse to prispeva k manjšemu zanimanju. 

 

Za 74 odstotkov manj tujih gostov

Na ministrstvu za gospodarstvo priznavajo, da je bila dejavnost gostinstva in turizma, ki je tudi eden največjih generatorjev zaposlovanja, v času covida med najbolj prizadetimi. V Sloveniji smo leta 2020 zabeležili 74-odstotni upad števila prihodov tujih turistov v primerjavi s predhodnim letom. Uspešnost slovenskega turizma predvsem zaradi majhnosti trga sicer sloni večinoma na tujih gostih. 

MGRT skuša dvig ugleda poklicev spodbuditi z nacionalno kampanjo promocije poklicev v gostinstvu in turizmu. V tekočem šolskem letu so preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada razpisali štipendije za deficitarne poklice v višini 107 evrov mesečno za dijake na programu gastronomske in hotelske storitve. V letošnjem šolskem letu so podelili 94 štipendij. 

Čeprav sindikat in predstavniki delodajalcev opozarjajo, da delavcev primanjkuje, ministrstvo poudarja, da se situacija izboljšuje. Kot pravijo, je bilo v drugem četrtletju 2022 število zaposlenih v dejavnosti gostinstva na enaki ravni kot v zadnjem četrtletju 2019. Prav tako ocenjujejo, da si je dejavnost po pandemiji hitro opomogla. 

dejstva pasica kdo bo delal
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (416)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ZLATKO JAKLIN
07. 03. 2023 15.48
Le kam so umaknili članek, v katerem je bilo napisano, da bodo tujci pri nas živeli na veliki nogi, ne bo jim potrebno opravljati tečaja slovenskega jezika, dobili bodo zaposlitev in podobno. Ma sram naj bo to vlado, da bo bolje poskrbela za tujce, kot pa za državljane Slovenije, kateri že leta prispevamo v državno blagajno. Praktično slovenski jezik v Sloveniji izginja. V trgovinah, na javnem prevozu, v gostinstvu, na ulici slišimo vse drugo, samo slovenskega jezika čedalje manj. Sramota.
Huggo
07. 03. 2023 10.25
+1
Tok ste nas ze unicl da je joj in joj… vi ste obogatel mi pa revezi cccc
super-je
05. 03. 2023 10.07
+1
Primerne place naj dajo pa bo
ROMELS
26. 01. 2023 09.43
+3
Briga oblastnike za gostilne, bifeje.......... Oni se družijo v zase dostopnih lokalih, kjer navadna raja nima vstopa.
Ici
26. 01. 2023 12.25
+4
Ne pozabi, da so si ljudje te oblastnike izbrali sami na volitvah. In še nikoli v 31. letih samostojne Slovenije se še nihče ni vozil z vladnim letalom iz Ljubljane na Dunaj.
mackon08
26. 01. 2023 09.39
+4
Na enem kilometru 2 gostilne in 6 bufetov ni čudno, da ni vse nabito polno.
MladInPerspektiven
26. 01. 2023 09.11
+2
Pravilno, da ni kadra. Mi Slovenci neprestano pljuvamo prek vsega, kar je z juga sedaj pa se zadeva zaostruje. Sami (razen peščica ljudi še to potomci jugovičev) nismo pripravljeni se matrati. No pa dejmo še bolj biti nacionalistični ... podpiram to idejo.
medvedJEkriv
26. 01. 2023 09.00
+6
Tam, kjer lastniki tudi delajo, ponavadi ni problemov.............ta pa kjer pa perejo ......
Ici
26. 01. 2023 08.52
+2
Cena dela, bruto-bruto, je v Sloveniji previsoka in trg tega ne prenese. V Luxemburgu so dajatve na neto OD 25% - 600.000 prebivalcev. V Sloveniji pa vsaj 100% - 2.000.000 prebivalcev. Oni si ena najbogatejši držav v EU. Mi pa?
MladInPerspektiven
26. 01. 2023 09.19
+2
Ici- vse lepo in prav. A ti najbrž veš koliko je Luxemburg velik in podobno. No tu je problem. Oni porabijo za vzdrževanje države 10x manj kot mi. Mi imamo zelo raznoliki teren in vremenski pogoji so pri nas precej ....hmmm Vse to prinese svoje. Lepo je bilo objavljeno nekdo ki dobi 800 evrov neto, da delodajalec samo dobrih 500 evrov v blagajno. Radi bi pa imeli spucano, zdravstvo še in še ..... Je pa dejstvo ogromno denarja gre mimo po vezah
Komentator aligator
25. 01. 2023 21.26
+2
Če ni delavcev pol tudi ZZZS ne rabimo.Pa je tu še nekaj delavcev👍
Ici
26. 01. 2023 09.08
Kaj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s tem opraviti?
Michel Franco HD
25. 01. 2023 21.13
+5
KAR ZAPRITE IN POJDITE JARKE KOPAT!!! HAHAHAHA KONČNO SE JE OBRNILO,V ŠKODO HUDOBNIM POŽREŠNIM KAPITALISTOM!!!
Important notice
25. 01. 2023 20.14
+7
Vsi gostinski lokali so v rokah zasebnikov, ki stremijo k čim večjemu dobičku. Dobička ne moreš ustvariti, če denar porabiš za plače. Večina lastnikov lokalov živi kar dobro in si privoščijo marsikaj. Kaj pa zaposleni?
tron3
25. 01. 2023 19.22
+8
Ni plačila ni delavcev, drugače pa je tako, po novem imamo novo gospodarsko panogo, sociala, Vam je povedal vrli Mesec, ki ga vseskozi luna nosi!!!
Dr. Janez
25. 01. 2023 17.47
+14
Če delavcev ni zaprite hotele, restavracije, zmanjšate dolžino polic v Merkatorjih, itd. Bo manj turizma, kamionov, ceste bodo normalno prevozne, ne bo gneče, ... , živeli bomo bolje !
Modridirka?22
25. 01. 2023 17.40
+8
Socialno skenslat pa bo dost delavcev, kdor je sposoben za delat mu nj ne pripada podpora…
flojdi
25. 01. 2023 19.50
+4
..hecno pa mi je bilo pri iskanju dela..:ni vec frej..mamo ze tujce
flojdi
25. 01. 2023 19.52
+4
.al pa osebna vrocitev prosnje : mamo ze svojga..objavo smo sam moral napisat
blue3dragon
25. 01. 2023 17.39
+12
10 000 voznikov, 12 000 gostinskega osebja... A nas pripravljate na Filipince in ostale, ki bodo delali v novodobnem suznjelastništvu, ki bo še vedno omogočalo socialno pomoč?
1x2x3x4....
25. 01. 2023 17.21
+13
Res ne vem v cem je fora. Sem posiljal prosnje vsepovsod nikoli nobenga odgovora.
flojdi
25. 01. 2023 19.54
+3
No evo..veliiiiko prosenj..odgovorov najvec ene 20..pa se ti vsi negativni./cenejsi in vipovci imajo prednost..izkusnje ali sola nimata nobene veze
Slava b
25. 01. 2023 17.17
+16
Pri takih cenah kmalu ne bo več gostov,da bodo kaj zaslužili bodo morali kar lastniki sami delati.
Dr. Janez
25. 01. 2023 17.48
+8
Saj lastnikov ni, vse je na kredit, lizingih, ..., zato pa je tako drago!
Qwerty
25. 01. 2023 17.04
+12
Nehajte z avti in hisami. Naš delavec ima 3 hiše , jaz kot direktor pa stanovanje. Eden ima čoln ker hodi na morje lovit ribe, tretji pa apartma v dalmacij. Jaz imam stanovanje in 7let star avto. Pa me nihče ne vpraša kako da nimam ferrarija. Zakaj? Ker sem vse vložil v firmo. Moderni stroji in topel prostor da lahko notmalno vsi delajo in so ok plačani.
Eastman
25. 01. 2023 17.17
+3
Ja to si TI in kapo dol. Večinoma pa je obratno...
Qwerty
25. 01. 2023 17.25
+8
Potem bi želel da nas ne spravljate v isti koš.
Luka40
25. 01. 2023 17.02
+12
Prodajate buče!! V Sloveniji je cca 55 tisoč brezposelnih! Ukinite socialne in imate takoj na dlani cca 50 tisoč delavcev! Logika enostavno ne gre skupaj! Na eni strani 55 tisoč brezposelnih na drugi strani kao ni delavcev.... Jaz bi temu rekel nesposobna vlada še bolj pa zavod za zaposlovanje!
trgft
25. 01. 2023 18.10
Ici
26. 01. 2023 09.40
+2
MasterChief55
25. 01. 2023 16.38
+22
Ni samo problem, da kadra primanjkuje, gostiln je tudi preveč!!! Danes mora nujno bit gostilna v vsaki vasi in že vsak i*iot je lahko danes gostinec, ker vsi gostinci v tem vidijo easy money! Pa večina gostincev je itak škrta do kraja, šparajo na kadru, šparajo na plačah, šparajo na obratovalnih stroških, šparajo na materialu in posodi, ampak vozijo pa lepe avte in imajo luksuzne počitnice 3x na leto, a za to pa je denar! Zato pa je čas, da se naj nekakovostne in izkoriščevalske gostilne končno zaprejo, naj se ustvari nek nivo in da se obržijo samo dobre gostilne s dobro ponudbo in zadovoljnimi delavci! Ker tudi teh je veliko, vendar velika večina gostiln je pa žal "minimalec in garanje do smrti".