Foto: EPA
Foto: EPA

Evropska unija se na take razmere želi pripraviti in načrt je, da države članice v osmih mesecih porabo zemeljskega plina zmanjšajo za 15 odstotkov. Kako bo to dosegla Slovenija in kakšne posledice bo imelo zmanjševanje za gospodarstvo?

Minister: Za Slovenijo to ne bo problem

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v Odmevih pojasnil, da bo prva faza 15-odstotnega zmanjšanja porabe prostovoljna. Šele, če ta ne bi zadostovala, bo v Evropi alarm, države pa bodo redukcije izvajale po svojih nacionalnih ureditvah. Minister ostaja optimističen. Prva faza po njegovi oceni za Slovenijo ne bo problem. Oblikovane so delovne skupine, potekajo pogovori in solidarno bomo zmanjšali porabo, je napovedal. Največ plina porabi gospodarstvo. To se bo pripravilo s prestrukturiranjem: marsikatero podjetje je zaradi cen že lani razmišljalo o menjavi energenta, je poudaril. Imamo še tržne mehanizme, učinkovito rabo energije ... Ob tem zaščitene skupine, torej gospodinjstva, bolnišnice, domovi za ostarele in drugi, ne bodo ostali brez plina, je zagotovil. Med drugim ga zagotavlja solidarnostni sporazum z Italijo.

Gospodinjstva, šole, zdravstveni zavodi – tem odjemalcem se ni potrebno bati redukcij plina, zagotavljata tako politika kot stroka. A več kot 70 odstovkov vsega zemeljskega plina pri nas porabi industrija. In če je na udaru gospodarstvo, trpijo tudi ljudje.

Sorodna novica Kumer: V Sloveniji pozimi ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom

"Imamo v Sloveniji nekatero zelo uspešno industrijo, ki je zelo odvisna od porabe plina. Papirna industrija, kemična industrija, Talum, Cinkarna Celje. Zato bo potrebno, če bi prišlo do redukcij v dobavi plina, zelo paziti, da ne odklopimo tistih podjetij, ki imajo velike multiplikativne učinke na gospodarstvo," je v pogovoru z Žanom Dolajšem za TV Slovenija pojasnil ekonomist Matej Lahovnik.

Na gospodarski zbornici pričakujejo škodo, računajo pa na posluh političnih odločevalcev. "Da ko bo ta okvirni načrt s tem zmanjšanjem pripravljen, da bomo tudi z različnimi sektorji vključeni potem pri usklajevanju, kako bodo ta zmanjševanja potekala," je povedala Vesna Nahtigal, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.

Dogovor za zmanjšanje porabe plina pa predvideva tudi kar nekaj izjem. To skrbi ekonomista Lahovnika. "Dogovor na ravni EU-ja je nujen, ampak je tipično evropski. Ponuja toliko izjem, da obstaja bojazen, da bodo te izjeme postale pravilo in v teh izjemah se lahko najde tudi Slovenija."

Sorodna novica Ukrepe zoper energetsko draginjo težko pričakujejo tudi v gospodarstvu

Cena zemeljskega plina je v zadnjih dneh ponovno poskočila v nebo, dobave pa kljub nekaterim motnjam ostajajo stabilne, mirijo na Plinovodih. "Ugotavljam, da v kolikor bodo skladišča polna od 80 do 90 odstotkov, v kolikor bo ta ukrep zmanjšanja 15 odstotkov nekako obveljal, da se bo prijel, potem nikakor ni pričakovati nikakršnih motenj za celotno Evropo," je izjavil direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.

Tudi če plin za gospodinjstva bo, pa bo morala vlada nasloviti tudi vprašanje njegove cene. Marsikoga bi lahko namreč pozimi računi za ogrevanje pahnili čez prag revščine, je dodal Dolajš.

Kako bomo zmanjšali porabo plina