Po navedbah južnega poveljstva ukrajinskih sil je bil napad na most pri hidroelektrarni uspešen, česar pa še niso potrdile ruske sile.
Ruska vojska je veliko večino regije Herson na jugu Ukrajine zasedla v prvih dneh invazije, v zadnjih tednih pa ukrajinska vojska krepi napade v tem delu države, pri čemer uporabljajo rakete dolgega dosega.
Ukrajinci naj bi v podobnih napadih nedavno že uničili železniški in cestni most v bližini mesta Herson. Rusi so nato vzpostavili trajektno povezavo za civiliste, domnevno pa je vojska postavila tudi več pontonskih mostov na reki, ki meri v širino en kilometer.
Sposobnost ruskih sil za dobavo opreme svojim silam na obeh bregovih Dnepra bo zelo pomembna za nadaljnji potek vojne. Regija Herson je namreč ključnega pomena za ukrajinsko kmetijstvo, na jugu pa meji na polotok Krim.
'Začelo se je s Krimom, končati se mora z njegovo osvoboditvijo'
Vojna v Ukrajini se je začela s Krimom in se mora končati z njegovo osvoboditvijo, pravi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Tokrat je govoril le nekaj ur po nizu eksplozij, ki so prizadele rusko letalsko bazo na Krimu in ubile eno osebo. Poveljstvo ukrajinskih sil trdi, da je bilo v eksploziji uničenih devet ruskih letal. Zelenski eksplozij sicer ni omenil, je pa tokratni nagovor posvetil polotoku z besedami: "Krim je ukrajinski in nikoli se mu ne bomo odpovedali."
Krim je uradno del Ukrajine, vendar ga je Rusija leta 2014 priključila po referendumu, ki ga mednarodna skupnost vidi kot nelegitimnega. Za mnoge Ukrajince to predstavlja dejanski začetek vojne z Rusijo.
Medtem je torej včeraj vojaško oporišče Saky blizu Novofedorivke na zahodu Krima, ki je blizu obmorskih letovišč, priljubljenih med ruskimi turisti, pretreslo več eksplozij. Posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo obiskovalce plaže, ki tečejo po eksploziji, priče pa pravijo, da so slišale najmanj 12 eksplozij. Krimsko zdravstveno ministrstvo, ki ga je imenovala Rusija, je sicer sporočilo, da je bil en civilist ubit, osem pa je bilo ranjenih.
Pomočnik ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je zanikal, da Ukrajina stoji za eksplozijami: "Seveda ne. Kaj imamo mi s tem?" Namigujejo tudi, da je šlo za rusko sabotažo.
Vsak napad Ukrajine na Krim bi sicer Moskva vzela še kako resno. Rusija je prejšnji mesec izdala jasno opozorilo, ko je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev zagrozil, da bo "sodni dan", če bo Ukrajina napadla Krim.
Zelenski pa zdaj omenja prav Krim. "Ne bomo pozabili, da se je ruska vojna proti Ukrajini začela z okupacijo Krima," je dejal. "Ta ruska vojna se je začela s Krimom in se mora končati s Krimom – z njegovo osvoboditvijo."
Izjave Zelenskega nakazujejo, da verjame, da mora Ukrajina ponovno zavzeti polotok, preden se vojna lahko konča – vendar je imel v preteklosti o tem vprašanju različna mnenja.
Med drugim je, denimo, dejal, da bi Ukrajina lahko sprejela mir, če bi se Rusija vrnila na svoje položaje pred 24. februarjem, kar pomeni, da ponovno zavzetje Krima ne bi bilo ključno.
Če bi se na koncu vendarle izkazalo, da je za eksplozije odgovorna Ukrajina, bi to pomenilo znatno stopnjevanje vojne. To bi bil prvi večji napad na tarčo znotraj Krima.
Za Kremelj ima Krim navidezno sveti status, saj velja za "zgodovinsko" rusko ozemlje, ki ga je Moskva "znova pridobila" leta 2014. Napad na krimskem ozemlju bi bil za predsednika Putina velika zadrega.
V Buči so medtem pokopali še preostale neidentificirane žrtve. Kot poročajo ukrajinske oblasti je šlo za 15 trupel, ki so jih odkrili več mesecev po tem, ko je ruska vojska zapustila območja okrog Kijeva.
Ruska vlada je sporočila, da je država v letu 2022 ustvarila kar 170 milijard dolarjev proračunskega presežka, kljub sankcijam zahoda. Po podatkih ruske centralne banke se je dobiček v primerjavi z letom 2021 povečal za trikrat. Eden od razlogov za proračunski presežek je sicer tudi dejstvo, da se je uvoz zaradi sankcij občutno zmanjšal, zvišale pa so se cene energentov, katerih ena največjih izvoznic na svetu je Rusija.
Vojna na prelomnici?
Da je vojna v Ukrajini na ključni prelomnici, pa meni upokojeni avstralski general Mick Ryan, ki poudarja, da ima Ukrajina zdaj odlično priložnost, da "prevzame pobudo". Ocenjuje, da bi lahko nov ukrajinski pristop Putina postavil v "katastrofalen" položaj.
Od začetka ukrajinske vojne je Rusija vodja dogajanja. Putinove oborožene sile so določile, kje in kako bodo potekali boji. Po napadu je ruska vojska vojaško napredovala, Ukrajina pa je prešla v obrambo. Toda Ryan meni, da bi se to lahko kmalu spremenilo. Pričakuje "spremembo pobude" med obema stranema, poroča nemški Focus.
Po besedah upokojenega avstralskega generala je v vojaških operacijah izjemno pomembno biti tisti, ki prevzame pobudo. Cilj je motiti proces odločanja nasprotnega vojaškega vodstva. Sam moraš pripravljati "presenečenja" in postaviti nasprotnika v defenzivo, piše v svoji oceni strategije.
Hrvatu v Ukrajini grozi dosmrtni zapor ali smrtna kazen
Medtem pa Hrvatu Vjekoslavu Prebegu, ki so ga zajele ruske sile pri Mariupolu, grozi dosmrtni zapor ali smrtna kazen. Obtožnica državnega tožilstva samooklicane Ljudske republike Doneck ga med drugim bremeni kaznivih dejanj urjenja za teroristične dejavnosti in sodelovanja v oboroženem spopadu v vlogi plačanca, piše hrvaški časnik Večernji list.
Na vložitev obtožnice se je že odzvalo hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve. "Hrvaška zavrača obtožnico in je ne smatra za utemeljeno in zakonito, ker je v nasprotju z mednarodnim pravom in mednarodnimi konvencijami o ravnanju z zajetimi civilisti in vojnimi ujetniki," so sporočili z ministrstva. Dodali so, da so v nenehnem stiku z ukrajinskimi oblastmi in drugimi partnerji, da bi razjasnili primer in osvobodili hrvaškega državljana.
Prebega, ki je bil pripadnik ukrajinske vojske, so ruske sile zajele maja pri Mariupolu. V Ukrajino je po pisanju Večernjega lista prispel že pred več kot enim letom in postal pripadnik 1. bataljona 36. brigade mornariške pehote, ki se je borila ob Mariupolu. Gre za uradno enoto ukrajinske vojske, ki vključuje nekdanji ukrajinski prostovoljni bataljon Azov, ki je kasneje postal del redne ukrajinske vojske.
Državno tožilstvo samooklicane Ljudske republike Doneck teh kaznivih dejanj, med katerimi sta še nasilno prevzemanje oblasti in rušenje ustavnega reda, obtožuje tudi Šveda Gustavssona Mathisa in Britanca Johna Hardinga. Obtožnico je že predalo sodišču, za očitana kazniva dejanja pa je zagrožen dosmrtni zapor ali smrtna kazen.
Sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck, ki ga mednarodna skupnost ne priznava, je v začetku maja na smrt obsodilo maroškega državljana Saauduna Brahima ter Britanca Aidena Aslina in Shauna Pinnerja, ki se je boril v isti enoti kot Prebeg. Na razsodbo so se pritožili, zanje pa se je zavzela tudi zahodna diplomacija, vendar so bili njeni napori doslej neuspešni.
