DL: Nova stalna razstava - Arheološko bogastvo Bele krajine

26.11.2022 | 11:30

Dr. Lucija Grahek (Foto: M. G.)

Dr. Lucija Grahek (Foto: M. G.)

V štirih muzejskih sobah izvirne najdbe od prazgodovine do srednjega veka – Zgodba o ljudeh, ki so na tem prostoru živeli tisočletja pred nami – Del razstave tudi arheologija za otroke – Pionirsko delo dr. Janeza Dularja

Z glasbo skladatelja Alda Kumarja, ki je spremljala film o belokranjskih arheoloških najdiščih, in s priložnostnimi nagovori so v Belokranjskem muzeju v Metliki ob navzočnosti številnih povabljencev odprli novo poučno in privlačno stalno razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine, ki je dveletno avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič, kustosinja in pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter več kot petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci.

»Z razstavo, ki predstavlja območne izvirne najdbe od prazgodovine do srednjega veka in je umeščena v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij kot njen prvi del, pripovedujemo zgodbo o vztrajnosti, ki so jo predhodniki začeli pisati pred 50 leti,« so besede Andreje Brancelj Bednaršek, direktorice Belokranjskega muzeja Metlika. Spomnila je na pionirsko vlogo dr. Janeza Dularja, znanstvenega svetnika in častnega občana Metlike, ki je leta 1973 kot mlad arheolog pripravil novo postavitev arheološke zbirke, ki je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami na ogled skoraj 50 let.

Po treh letih je Dular, ki sodi med pionirje arheološke topografije in terenskih raziskav Bele krajine, odšel v Ljubljano, a pomoči ni Belokranjskemu muzeju nikoli odrekel. Ta je lani praznoval 70-letnico delovanja, najlepše darilo pa mu je podarilo Ministrstvo za kulturo z zaposlitvijo kustosa arheologa in s podelitvijo pooblastila za opravljanje javne službe arheologije. »Prenovljena zbirka z novimi najdbami, odkritimi v zadnjih letih, je bila edina, ki je manjkala v stalni razstavi,« je ob odprtju poudaril dr. Janez Dular.

Razstava je svojo zaključeno zgodbo dobila v štirih muzejskih sobah, v katerih so predstavljene največje arheološke dragocenosti dediščine Bele krajine, pokrajine, ki je geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi in se tudi po tem nekoliko razlikuje od Dolenjske in drugih arheoloških najdišč.

Med glavnimi predstavljenimi najdišči je najstarejše odkrito in najbolj raziskano belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču. Cela soba pa je posvečena železnodobnemu kompleksu na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem v Podzemlju, na ogled je tudi najstarejši v Sloveniji najdeni denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018. V sobi iz časa mlajše železne dobe je večina prostora namenjena predstavitvi novih, še nerazstavljenih in prav za prenovljeno razstavo konzerviranih in restavriranih najdb iz grobov na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem pri Podzemlju. Nadaljnje razstavne sobe predstavljajo tudi antično in zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam.

Za dr. Lucijo Grahek in sodelavce je bil to velik izziv in zalogaj, ki so se ga lotili v času epidemije, številne najdbe, predvsem iz starejših raziskav, pa je bilo treba restavrirati in konzervirati. »Zagotovo je to zdaj moj največji projekt, ki je posledica spleta okoliščin. Nikoli si nisem namreč mislila, da bom v poklicni vlogi tako dolgo raziskovala območje, iz katerega izhajam in na katero sem tudi čustveno navezna,« pravi dr. Grahek. Med raziskavami je spletla zgodbo o ljudeh, ki so na tem prostoru živeli tisočletja pred nami, in se spoprijela s številnimi najdbami, ki so se nakopičile med zaščitnimi izkopavanji v zadnjih desetletjih.

Približno tretjino denarja je za razstavo prispevalo Ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 6. oktobra 2022

M. Glavonjić

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

26.11.2022Oceni vl 

Balokranjske zgodovinske hiše in metliški grad imajo sposobne zaposlene,ki skupaj s strokovnjaki iz zgodovinskih inštitutov najdejo stvari in lastnino naših prednikov, kar potem s ponosom razkazujemo turistom. Hvala vsem prej omenjenim, Belokranjci smo ponosni na vaše delo in sposobnost odkrivanja bogastev našeih prednikov. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava