Trije meseci evidentiranja: kakšne spremembe se obetajo?

Med poklici, kjer običajen delovni dan ne traja "od sedmih do treh" - in je urnik večinoma nepredvidljiv, je delo novinarjev na terenu. Združeni odgovorni uredniki so tako vladajoče pozvali, da novinarje oprostijo obveznega evidentiranja.

"Novinarstvo je kreativen poklic, je intelektualen poklic, ki pravzaprav poteka ves čas. Poleg tega imajo novinarji zelo individualen način, kako opravljajo svoje delo. Vsak novinar na svoj način opravlja svoje delo," razlaga urednica in direktorica N1 Slovenija Katja Šeruga.

Podpora predlogu je v novinarskih krogih različna, da bodo skrbno prebrali vse pripombe, ki so prispele na ministrstvo za delo, pa napoveduje državni sekretar Dan Juvan. "Tam, kjer nas bodo mogoče socialni partnerji prepričali, da določene vsebine niso nujno potrebne za pregon kršitev, tam smo pripravljeni popuščati. Tam, kjer pa potrebujemo nujno ta zakon za pregon kršitev, pa ne bomo popuščali."

Neuradno je ministrstvo pripravljeno črtati evidentiranje odmora za malico, ker da so težave zaznali tako zaposleni kot delodajalci. V Gospodarski zbornici so sicer še vedno prepričani, da je zakon v celoti nepotreben. "Skratka, v njem ne vidimo neke dodane vrednosti. In naše izhodišče še vedno ostaja takšno, da če že ostane ta zakon pri življenju, naj določbe zakona veljajo samo za kršitelje," pravi glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček.

Nasprotno pa ugotavlja Zveza svobodnih sindikatov, ki nasprotuje očitkom, da je evidentiranje za nekatere poklice neživljenjsko, saj da to pomeni, da tak delodajalec krši pravice delavcev. "Kar pomeni, da je treba ugotoviti, zakaj prihaja do teh presežnih ur, zakaj prihaja do težav pri evidentiranju, ali imajo ustrezno sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Marsikateri odgovor se najde tudi v pravicah in obveznostih delavca in delodajalca," pa meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. 

Vse izjeme bi po besedah Jerkičeve moral urejati zakon o delovnih razmerjih, ne pa zakon o evidentiranju delovnega časa. Že znana izjema pa so denimo funkcionarji, ki so iz zakona izločili sami sebe. Urednica in direktorica N1 pa opozarja na še eno, manj znano izjemo: "Koalicija, ki je v parlamentu potrdila novelo zakona o evidentiranju delovnega časa, ta ista koalicija je ne kaj dosti pozneje potrdila novelo zakona o visokem šolstvu, s katerim so med drugim zaposlene v visokem šolstvu določili kot izjemo od tega tako imenovanega štempljanja."

Kar bi lahko pomenilo izhodišče za ostale skupine poklicev, ki so zaradi evidentiranja v stiski, kot so denimo dramski igralci. Predlog zakona, ki evidentiranja vrača na stare tire, je sicer ponovno vložila poslanska skupina SDS.