Svoboda fizioterapiji, zraku in gibanju
Intuicija je dišala po paranoji. Takšen je bil začetek zgodbe o covidu-19 na začetku leta 2020. Porodila se je zračna coprnija, ki smo je bili vsi popolnoma nevešči. Nihče ni poznal izida. Do zdaj je zahtevala nedopustno. Pod črto tega računa pa še nismo vzpostavili zdravstvene infrastrukture, nismo vsem institucijam izdali navodil o prezračevanju, nismo uvedli nadzora nad higienskimi standardi (zadoščali bi dosledno polni razkuževalniki, voda in papir), razmere še niso prebudile zdravstvene kulture med ljudmi (na primer umivanje rok pred stiski, ohranjanje medosebne razdalje v vrsti pred blagajno, kulturno vedenje v primeru kašljanja ...) in podobno. Predolgo smo s strategijo ustrahovanja, za katero vemo, da ni učinkovita niti pri vzgoji otrok, opevali grozote ob podatkih o dnevno obolelih in umrlih pri nas in po svetu.
Do zdaj tudi nismo dali nasvetov za vsakodnevno zdravstveno preventivo. To bi bili ustrezni bio-psiho-socialni ukrepi ter nasveti, ki bi pripomogli k blaginji zdravja. Da bi uveljavili spremembe na področju zdravja, moramo izstopiti iz vlaka udobja in tudi kaj narediti. Besede niso dovolj. Tako kot lahko vsak posameznik veliko naredi za svoje zdravstveno stanje s pravilnim razmišljanjem in delovanjem, lahko tudi država po zdravi kmečki pameti premika meje. Lahko postanemo zgled zelene, dejavne in ustvarjalne pokrajine. Vendar so nujne sistemske spremembe. Na odločilnih mestih morajo prevladovati ustrezni politično neodvisni strokovnjaki z najvišjo stopnjo vrednot in izobrazbe ter pozitivno karizmo prihodnosti.
V načrtu zdravstvene preventive je nujna fizioterapevtska obravnava, če želimo povečati zdravstveno blaginjo. Za boj z morebitnimi ponovnimi različicami covida-19 in odpravo številnih drugih povsem nepotrebnih zdravstvenih omejitev potrebujemo takojšen strukturiran pristop, zato je nujna vključitev fizioterapije v načrt zdravstvene preventive pred morebitnimi novimi valovi pandemije. Če te zanikamo, zanikamo, da naše telo potrebuje čist zrak in ustrezno gibanje. Svobodo gibanja telesa, ne le freske sistema. Časa je malo, zato je odveč vsako čakanje, fino pisanje, kaj šele naučeno govoričenje.
Ustrezno gibanje je lahko zdravilo
Tuji znanstveni viri že debelo leto opozarjajo, da je gibanje zdravilo tudi za covid-19. Tako laično in preprosto, a zapleteno, če želimo sestaviti optimalni gibalni program za posameznika z zdravstvenimi odstopanji od normale. V idealnih primerih bi zdravniki pisali recept za terapevtsko vadbo, ki bi jo lahko izvajal fizioterapevt s pacientom. Kakšno frekvenco vadbe, intenzivnost, tip vadbe, trajanje, evalvacijo in progresivnost potrebuje posameznik s kardiovaskularnimi, pulmonarnimi, nevromuskulatornimi, skeletnimi, senzornimi zdravstvenimi posebnostmi? V športu, s katerim se ukvarjajo navadno zdrave osebe oziroma ljudje brez večjih zdravstvenih posebnosti, je za doseganje vrhunskih rezultatov določitev tega zahtevna, v primeru obravnave ljudi s posebnimi zdravstvenimi omejitvami pa zelo zahtevna. Če se ne strinjate, poskušajte določiti, kakšen gibalni vzorec je ob poškodbi določene ramenske mišice, nevronskega in senzornega področja ali ob poškodbi kolka ali določenem tipu hernije idealen gibalni vzorec. Kakšno telesno obremenitev potrebuje modri posameznik, ki se približuje svojemu 70., 80., 90. ali 100. letu starosti? Takojšnjih in kratkih odgovorov na to ni. Za določitev kinezioterapevtskega programa vadbe sta nujni fizioterapevtska diagnostika in strokovna konzultacija. S poglobljenim razmišljanjem postaja načrtovanje programa zdravstveno ustrezne telesne dejavnosti vse zahtevnejše. Menim, da zdravstveni sistem potrebuje svetovalce s strokovno zdravstveno izobrazbo za ustrezno gibanje, ki temelji na medicinskem poznavanju telesa. To je tudi glavna naloga fizioterapije, ki se je razvijala od neopisane znanosti masažnih prijemov do obdobja instrumentalne fizioterapije ter sodobne znanosti kinezioterapije ali gibalne terapije. Vsem metodam in postopkom fizioterapije je skupna poglobljena fizioterapevtska diagnostika, ki temelji na fiziološkem, patološkem in patofiziološkem znanju. Učni program izobraževalnih institucij za študij fizioterapije temelji na poznavanju medicinskega znanja, vključno z anatomijo, patologijo, patofiziologijo in fiziologijo športa, ki je v prid ustrezni rehabilitacijski obravnavi posameznika z zdravstvenimi posebnostmi.
Zlata priložnost za konkretne ukrepe
Kljub prednostim in priložnostim se fizioterapevtska rehabilitacija spopada z izzivi, ki jih druge discipline integrativne medicine morda ne poznajo tako dobro. Na področju manualne terapije so se za dostopnost storitev v času covida-19 razvile pomembne rešitve, ki zagotavljajo varnost strank in ponudnikov. Kljub temu je bila izvedljivost fizioterapevtskih storitev, predvsem manualne terapije, omejena še veliko bolj kot pred pandemijo, čeprav je znana učinkovitost manualne terapije na zdravstveno stanje širše populacije, ne le kritično bolnih. Pred nami so izzivi in priložnosti za optimalno izvedbo pri celotni populaciji. Temeljni del globalnih strokovnih razprav so zdaj nujne prilagoditve storitev zaradi prenosljivosti nalezljivih bolezni. Te bi namreč lahko omogočile vključevanje fizioterapevtov v neposredno oskrbo posameznikov tudi v času pandemičnih socialnih omejitev ter zagotavljale dolgotrajno interakcijo medicinsko ustreznega terapevtskega dotika.
Paradoks v fizioterapiji
Preganjavica številnih dijakov je, ali bodo sprejeti na študij fizioterapije. Znano je, da se sprejemni pogoji za vpis na ta študij niso spremenili. Zahtevni vpisni pogoji so skladni z vsebino študija in poklica fizioterapevta. Temu sledi poklicni paradoks med znanjem in avtonomijo dela. Fizioterapevti smo odgovorni tudi za izvajanje mišično-skeletnih, nevroloških in kardiopulmonalnih nalog tudi pri prebolevnikih covida-19. Pri fizioterapevtski obravnavi, s katero naj bi ohranjali ali izboljšali integriteto sklepov, obseg gibov in mišično moč, lahko izvajamo kinezioterapijo s pasivnimi in aktivnimi vajami ob asistenci ali vajami proti uporu. Fizioterapevtska mobilizacija, na primer, vključuje gibljivost v postelji, vsedenje iz postelje, hojo s pripomočki, nagibno mizo, stoječe dvigalo, ergonometrijo zgornjih in spodnjih okončin ter druge kinezioterapevtske programe vadbe. Izsledki nedavnih raziskav potrjujejo, da telesna dejavnost izboljšuje imunski nadzor in preprečuje okužbe ter posledično zdravljenje simptomov covida-19.
Stari normativi, novi dokazi
Vse več je dokazov, da je telesna dejavnost, mehanizem z vadbo izzvane imunomodulacije, pomožno sredstvo imunskega sistema v boju proti nalezljivim boleznim. Nedavne epidemiološke študije kažejo, da je redna telesna dejavnost povezana z zmanjšanim tveganjem za okužbo s covidom-19, podobno kot pri drugih okužbah dihal. Čeprav so potrebna nadaljnja proučevanja, povezana s covidom-19, podatki raziskav drugih povzročiteljev okužb, kot je gripa, podpirajo potencialno vlogo telesne dejavnosti pri povečanju učinkovitosti cepiva proti covidu-19. Vse bolj se zavedamo, da ta lahko povzroči trajno obolevnost pri nekaterih pacientih in omejitve telesne zmogljivosti. Rehabilitacijo, ki vključuje tudi fizioterapevtsko obravnavo je mogoče usmeriti v izboljšanje telesne pripravljenosti in zmogljivosti ter posledično izboljšanje kakovosti življenja in imunskega zdravja. Za zmago v tej vojni proti covidu-19 in nadaljnjim epidemijam je treba opraviti veliko več dela z visoko usklajeno globalno mrežo za sistemski nadzor in ukrepanje pri zdravstveni preventivi v realnem času. Rešitev je v uvidu, da je nujen vstop fizioterapevtov v institucije, ki odločajo o zdravju družbe in pripravljajo zdravstvene preventivne programe za krepitev zdravja.
Celostna obravnava posameznika, ki temelji na ohranjanju in krepitvi samostojnosti, nas zdaj zanima posredno, v prihodnje pa lahko že neposredno. Fizioterapevtska stroka mora vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe. Primer medgeneracijske strokovne pomoči je nujen za bio-psiho-socialno zdravje vseh.
Ne nazadnje, normativi, na primer en fizioterapevt za dvesto posameznikov, so zastareli in neskladni z znanstvenimi dokazi o fizioloških učinkih rehabilitacije. Učinki vadbe kot sistemske aktivacije niso sporni, sporna je skromna prisotnost fizioterapevtov. Potrebe po fizioterapiji so izjemne, po drugi strani pa premalo razpisanih delovnih mest vodi v še en paradoks.
Tudi danes nas zgodovina uči, da se ne učimo iz zgodovine
Neznanje je največji strah. Takšen je bil občutek ob prvem pojavu covida-19 marca 2020. Takrat smo se zavedeli, da je stanje lahko resno. A občutek je v znanosti premalo. Sledili smo znanosti, brez pametovanja in oglašanja, ki bi bilo zaželeno. Nekaj utemeljenih misli je bilo zapisanih in objavljenih. Znanstvena skromnost nas je stala zdaj še slabšega občutka. A ta izpoved gotovo ne razkriva zgolj osebnih misli. Slovenija ima številne bolj bistre in trezne glave, ki so zaradi politične ureditve, miru in ugleda razumno tiho. To zahteva sistem. Spremembe, ustvarjalne, lahko vznemirijo ustaljenost sistema.
Dejstvo je, da bi se brez sodobnega globalnega zdravstvenega upravljanja in cepiv resnost posledic pandemije covida-19 kljub razvoju lahko približala resnosti dosedanjih pandemij. Razumevanje relativnega pomena prenosa nalezljivega virusa je prineslo nekaj več dokazov za nadzor okužb. Filtrirna maska, zaščita za oči, rokavice, halje in cepiva niso dovoljšen in popolnoma ustrezen ukrep. Razviti je treba vsem dostopen trajnostni zaščitni sistem v zdravstveni preventivi, ki bi postal bistveni sestavni del do okolja prijaznega kompleta za globalni boj proti epidemiji. Za zmago v tej vojni proti morebitnim novim valom covida-19 in nadaljnjim nastajajočim epidemijam je treba opraviti veliko več dela z visoko usklajeno globalno zdravstveno mrežo in uvedbo prezračevanja, ki bi zagotavljalo nadzor nad širjenjem okužbe v realnem času. Veliko lahko naredimo v naši zeleni športni deželi z ustreznimi zdravstvenimi in okoljskimi ukrepi, ki jih naj narekuje stroka. Če smo na dobri poti, da se odrečemo idilični naučeni retoriki, praznim floskulam in nekulturnemu govoru, potem preidimo k dejanjem. Večkrat na dan prezračimo vzgojno-izobraževalne in delovne institucije. Namesto novic o dnevni negativni statistiki širimo nasvete o zdravstveno ustreznem gibanju. To, da je gibanje zdravo, je premalo. Nujna so neposredna priporočila, ki so utemeljena. Omogočimo fizioterapevtom, da bodo lahko z vsem znanjem delovali na področju zdravstvene preventive.
***
Doc. dr. Mojca Amon, dipl. fiziot., raziskovalka ter predavateljica na področju fiziologije in fizioterapije.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
