Zakaj je bila koruza na kmetiji pri Pernici zelena vse do žetve, drugje pa ne?
- Kdo?
Andrej Ropič pojasnjuje razloge za prehod od tradicionalnega k ohranitvenemu kmetijstvu. Raziskoval je po spletu, kako bi znižal stroške dela na njivi. Ohranitveno kmetovanje temelji pri njih na treh stebrih: minimalni mehanski posegi v tla do 15 centimetrov globoko, stalna pokritost tal z živimi rastlinami ter pester kolobar.
- Zakaj?
»Izračunal sem, da največ goriva in časa oziroma strojnih ur porabim za oranje. Raziskal sem, kako bi oranje nadomestil z drugimi cenejšimi orodji in to se je obneslo,« pravi Ropič. V Avstriji je kupil rabljen podrahljalnik za plitvo obdelavo tal, s katerim zgornji 10-centimetrski sloj zemlje obrača in meša s setvenimi ostanki, čemur pravijo mulč sistem.
- Razvoj:
»Pridelek na hektar ni bil dosti manjši po takšni obdelavi, smo pa prva tri leta po tem, ko smo nehali orati, težje zatirali plevel,« pojasni lastnik kmetije. Danes so Ropičevi vključeni v okoljsko-podnebna plačila KOPOP in redno delajo analizo tal. Meritve kažejo, da z ohranitvenim kmetovanjem izboljšujejo pestrost in živost tal, si nižajo stroške, dosegajo enake pridelke kot prej in prispevajo k biotski raznovrstnosti pokrajine. Kot prednost ohranitvenega pred konvencionalnim kmetovanjem Andrej Ropič omenja: »Moja koruza je bila zelena vse do žetve, pri drugih pa posušena.«
S trapview na daljavo nadzirajo škodljivce v vinogradih v Brdih
- Kdo?
Podjetje EFOS v sodelovanju z vinogradniki napoveduje pravočasno gibanje škodljivcev, da lahko vinogradniki ustrezno ukrepajo.
- Zakaj?
S tehnologijo, ki jo EFOS že leta uspešno izvaža po svetu, se za zatiranje škodljivcev v vinogradih porabi bistveno manj fitofarmacevtskih sredstev in posledično se manj obremenjuje okolje. S tehnologijo trapview se v vinogradništvu prispeva k trajnostnemu kmetijstvu.
- Razvoj:
Postopno bi radi te pasti za škodljivce na vinskih trtah razširili po vseh Brdih in v vinorodnih območjih celotne Slovenije.
