Koronakriza je povzročila razmah dela od doma, ko pa se je epidemija umaknila, so se delavci spet fizično vrnili v službe. Foto: Pixabay
Koronakriza je povzročila razmah dela od doma, ko pa se je epidemija umaknila, so se delavci spet fizično vrnili v službe. Foto: Pixabay

Največ zaposlenih je vse dni od doma delalo v začetku decembra lani, okoli 17 odstotkov, najmanj pa v drugi polovici junija letos, okoli dva odstotka.

Kot je razvidno iz podatkov državnega statističnega urada, je največ zaposlenih vse dni od doma v obdobju od decembra 2020, odkar statistiki spremljajo ta gibanja, delalo med 30. novembrom in 13. decembrom lani, in sicer 17,2 odstotka.

Delež tistih, ki so delali na lokaciji delodajalca, je bil medtem tedaj najmanjši, znašal je 57,6 odstotka. Pozneje se je z zaviranjem širjenja okužb s koronavirusom počasi povečeval, med 14. in 27. junijem letos pa dosegel 80,7 odstotka, kar je največ po decembru 2020. Zdaj ta delež znova upada, po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na obdobje med 12. in 25 julijem, je znašal 71,4 odstotka.

Najmanjši delež tistih, ki so vse dni delali od doma, je medtem znašal 2,2 odstotka. Statistiki so ga zaznali med 14. in 27. junijem. Med 12. in 25. julijem je bil pri treh odstotkih. Največ takih, ki so delno delali od doma, delno pa v službi, je bilo med 10. in 25. januarjem (10,8 odstotka), najmanj pa med 14. in 27. junijem (7,1 odstotka).

Odsotnih vse dni z dela zaradi bolezni, varstva otrok, dopusta, čakanja na delo ipd. je bilo po podatkih statističnega urada največ med 28. decembrom lani in 10. januarjem letos, in sicer 24,2 odstotka. Najmanj jih je bilo odsotnih med 4. in 19. aprilom ter 2. in 17. majem (7,7 odstotka). Med 12. in 25. julijem, ko so na voljo zadnjih podatki, je bilo odsotnih 18,1 odstotka zaposlenih.