»O izpolnjevanju zakonskih obveznosti bo odločal direktor Ukoma«
Uredba, ki jo je o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije danes izdala vlada, po navedbah STA ne prinaša rešitve ključnih vprašanj.
Odpri galerijo
Sedež Slovenske tiskovne agencije - STA. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vlada je danes izdala uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), ki podrobneje ureja opravljanje javne službe STA in njeno financiranje, opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe, določitev nadomestila za opravljanje javne službe ter sklenitev letne pogodbe. Vlada za izvajanje uredbe pooblašča Ukom. STA sicer že 161 dni opravlja javno službo brez zakonsko določenega plačila zanjo.
Uredba opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe, določitev nadomestila za opravljanje javne službe, sklenitev letne pogodbe o opravljanju javne službe, izvedbo nadzora nad prekomernimi nadomestili, obveznost hrambe podatkov in poročanja o državnih pomočeh in prehodno ureditev za leto 2021, je zapisano v sporočilu po seji vlade.
Podrobnosti iz sporočila niso razvidne.
Predstavniki zaposlenih na STA so se na sporočilo že odzvali. Kot pišejo, so pričakovali, da bo danes sprejeta uredba o opravljanju javne službe STA po petih mesecih neizvrševanja zakonskih obveznosti financiranja javne službe STA v prvi vrsti urgentno rešila to, za obstoj STA ključno dejstvo.
Uredba namesto tega, pišejo, odpira nova vprašanja, ki zadevajo opravljanje javne službe in avtonomijo agencije, razmerja med javnimi in tržnimi prihodki ter obveznostmi poročanja, ki so že v celoti urejena v zakonu o STA (ZSTAgen).
»Čeprav ima STA že vzpostavljen nadzorni svet (NS), ki ga je imenoval državni zbor (DZ), bo zdaj o izpolnjevanju zakonskih obveznosti dejansko odločal kar direktor Ukoma,« navajajo ogorčeni, ker je bila uredba »sprejeta tudi ob odsotnosti vsakršnega dialoga in soočenja argumentov ter - zanimivo - tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU«.
Javna služba, dodajajo na STA, se ne meri zgolj po obsegu, ampak predvsem po kakovosti javnega servisa. In uredba v ničemer ne dviguje ravni obstoječe kakovosti izvajanja javne službe ali k njej bistveno prispeva: »Poleg tega, da STA že zdaj zagotavlja na podlagi zakona predpisane javne vsebine, je v celoti spregledano tudi dejstvo, da je STA v letih po uveljavitvi zakona obveznim vsebinam iz naslova javne službe dodala še celo vrsto drugih, prosto dostopnih spletnih vsebin s področja znanosti, kulture in najpomembnejših aktualnih dogajanj ter druge sodobne tehnološke storitve - brez uredbe, brez dodatnega plačila s strani države, pač pa z željo STA po aktualnem obveščanju splošne javnosti.«
Vsebina uredbe, ki v ničemer ne nagovarja za obstanek in razvoj STA ključnih vprašanj, gre v smeri, da bodo državljanke in državljani dobili manj kakovosten javni servis, agencija pa bo iz razvojnega zagona potisnjena v stagnacijo in na raven, ki jo je že davno presegla, zaključujejo svoj odziv zaposleni na STA, ki od vlade pričakujejo »takojšen začetek spoštovanja obeh zakonov (ZSTAgen in PKP7), ne pa postavljanje novih in novih pogojev, ki za finančno izčrpano STA in zaposlene ne pomenijo nič dobrega.«
Uredba opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe, določitev nadomestila za opravljanje javne službe, sklenitev letne pogodbe o opravljanju javne službe, izvedbo nadzora nad prekomernimi nadomestili, obveznost hrambe podatkov in poročanja o državnih pomočeh in prehodno ureditev za leto 2021, je zapisano v sporočilu po seji vlade.
Podrobnosti iz sporočila niso razvidne.
Odziv STA: Uredba odpira nova vprašanja
Predstavniki zaposlenih na STA so se na sporočilo že odzvali. Kot pišejo, so pričakovali, da bo danes sprejeta uredba o opravljanju javne službe STA po petih mesecih neizvrševanja zakonskih obveznosti financiranja javne službe STA v prvi vrsti urgentno rešila to, za obstoj STA ključno dejstvo.
Uredba namesto tega, pišejo, odpira nova vprašanja, ki zadevajo opravljanje javne službe in avtonomijo agencije, razmerja med javnimi in tržnimi prihodki ter obveznostmi poročanja, ki so že v celoti urejena v zakonu o STA (ZSTAgen).
Odziv Sindikata novinarjev Slovenije
Vladna uredba o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) je po oceni Sindikata novinarjev Slovenije nezakonita ter posega v uredniško in upravljavsko avtonomijo STA. Uredba pomeni uresničevanje politično motiviranega cilja aktualne vlade, to je podreditev javnega servisa in uničenje njegove uzakonjene neodvisnosti, so zapisali. Hkrati ogroža okrog sto sodelavcev STA in njihovih družin.
Vladna uredba o opravljanju javne službe STA po oceni sindikata ne prispeva k rešitvi problema, ampak ga le še poglablja, saj posega v z zakonom urejene vsebine in na novo ureja med drugim obveznosti poročanja in tudi nadzorne pristojnosti. »Vlada je tako znova poiskala obvod, s katerim se poskuša izogniti izvrševanju zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona,« so zapisali in jo pozvali, da z uredbo zgolj določi način izplačila za opravljeno javno službo STA na podlagi obeh zakonov in da ne posega v veljavno zakonsko ureditev delovanja agencije in nadzora nad njenim poslovanjem.
V sindikatu novinarjev ob tem izražajo podporo zaposlenim na agenciji in ponujajo pravno pomoč pri zagotovitvi avtonomije STA.
Vladna uredba o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) je po oceni Sindikata novinarjev Slovenije nezakonita ter posega v uredniško in upravljavsko avtonomijo STA. Uredba pomeni uresničevanje politično motiviranega cilja aktualne vlade, to je podreditev javnega servisa in uničenje njegove uzakonjene neodvisnosti, so zapisali. Hkrati ogroža okrog sto sodelavcev STA in njihovih družin.
Vladna uredba o opravljanju javne službe STA po oceni sindikata ne prispeva k rešitvi problema, ampak ga le še poglablja, saj posega v z zakonom urejene vsebine in na novo ureja med drugim obveznosti poročanja in tudi nadzorne pristojnosti. »Vlada je tako znova poiskala obvod, s katerim se poskuša izogniti izvrševanju zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona,« so zapisali in jo pozvali, da z uredbo zgolj določi način izplačila za opravljeno javno službo STA na podlagi obeh zakonov in da ne posega v veljavno zakonsko ureditev delovanja agencije in nadzora nad njenim poslovanjem.
V sindikatu novinarjev ob tem izražajo podporo zaposlenim na agenciji in ponujajo pravno pomoč pri zagotovitvi avtonomije STA.
»Čeprav ima STA že vzpostavljen nadzorni svet (NS), ki ga je imenoval državni zbor (DZ), bo zdaj o izpolnjevanju zakonskih obveznosti dejansko odločal kar direktor Ukoma,« navajajo ogorčeni, ker je bila uredba »sprejeta tudi ob odsotnosti vsakršnega dialoga in soočenja argumentov ter - zanimivo - tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU«.
Javna služba, dodajajo na STA, se ne meri zgolj po obsegu, ampak predvsem po kakovosti javnega servisa. In uredba v ničemer ne dviguje ravni obstoječe kakovosti izvajanja javne službe ali k njej bistveno prispeva: »Poleg tega, da STA že zdaj zagotavlja na podlagi zakona predpisane javne vsebine, je v celoti spregledano tudi dejstvo, da je STA v letih po uveljavitvi zakona obveznim vsebinam iz naslova javne službe dodala še celo vrsto drugih, prosto dostopnih spletnih vsebin s področja znanosti, kulture in najpomembnejših aktualnih dogajanj ter druge sodobne tehnološke storitve - brez uredbe, brez dodatnega plačila s strani države, pač pa z željo STA po aktualnem obveščanju splošne javnosti.«
Vsebina uredbe, ki v ničemer ne nagovarja za obstanek in razvoj STA ključnih vprašanj, gre v smeri, da bodo državljanke in državljani dobili manj kakovosten javni servis, agencija pa bo iz razvojnega zagona potisnjena v stagnacijo in na raven, ki jo je že davno presegla, zaključujejo svoj odziv zaposleni na STA, ki od vlade pričakujejo »takojšen začetek spoštovanja obeh zakonov (ZSTAgen in PKP7), ne pa postavljanje novih in novih pogojev, ki za finančno izčrpano STA in zaposlene ne pomenijo nič dobrega.«
