Avstrijska ureditev glede otroških dodatkov ni skladna s pravom EU

Sodišče EU je s tem sledilo mnenju generalnega pravobranilca Jeana Richarda de La Toura, ki ga je ta objavil letos januarja. Avstrija je s 1. januarjem 2019 za zaposlene, katerih otroci imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, prilagodila pavšalni znesek družinskega dodatka in različnih davčnih ugodnosti navzgor ali navzdol glede na splošno raven cen v zadevni državi članici. Evropska komisija je ocenila, da je takšno različno obravnavanje večinoma delavcev migrantov v primerjavi z državljani Avstrije v nasprotju s pravom EU, in na Sodišče EU vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.

V obravnavani zadevi so komisijo podprle Češka, Hrvaška, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška in nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), medtem ko sta se Danska in Norveška vključili v podporo Avstrije.

Sodišče je v danes objavljeni sodbi, ki so jo v osrednji sodni ustanovi EU povzeli v sporočilu za javnost, v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije.

Najprej je ugotovilo, da ti družinski dodatki in odbitni znesek za vzdrževanega otroka pomenijo družinske dajatve, na katere se nanaša uredba EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki jih ni mogoče zmanjšati ali spremeniti z razlogom, da upravičenec ali njegovi družinski člani stalno prebivajo v drugi državi članici.

Uredba po pojasnilih sodišča zahteva strogo enakovrednost zneskov družinskih dajatev, ki jih neka članica EU izplača tako tistim delavcem, katerih družinski člani stalno prebivajo v tej državi, kot tistim, katerih družinski člani stalno prebivajo v drugi članici.

Če niso upoštevane razlike v ravneh cen znotraj države, ki dajatve izplačuje, potem tudi razlike v kupni moči med članicami EU ne upravičujejo, da lahko država podeljevalka ugodnosti drugi kategoriji oseb izplača dajatve v drugačnem znesku od tistega, ki jih dodeljuje osebam iz prve kategorije, še poudarja sodišče.

Avstrijska zakonodaja v delu, v katerem se z njo družinske dajatve prilagajajo glede na državo stalnega prebivališča otrok upravičenca, tako pomeni kršitev uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Sodišče je ob tem opozorilo, da pravo EU prepoveduje vsakršno diskriminacijo na področju socialne varnosti, ki bi temeljila na državljanstvu delavcev migrantov. Sporni mehanizem prilagajanja, ker se uporablja le v primeru, da se stalno prebivališče otroka nahaja zunaj avstrijskega ozemlja, pa prizadene predvsem delavce migrante, saj je pri njihovih otrocih še posebej verjetno, da prebivajo v drugi državi.

Poleg tega velika večina delavcev migrantov, na katere vpliva ta mehanizem, po pojasnilih sodišča prihaja iz članic, v katerih so življenjski stroški nižji od tistih v Avstriji, zato ti delavci prejemajo družinske dajatve ter socialne in davčne ugodnosti v nižjem znesku od tistih, dodeljenih avstrijskim delavcem.

Zato ta mehanizem prilagajanja pomeni tudi posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki nikakor ni upravičena, so jasni na sodišču, kjer ob tem poudarjajo, da delavci migranti enako kot domači delavec sodelujejo pri določitvi in financiranju prispevkov, ki so podlaga za izplačilo družinskih dodatkov in davčnih ugodnosti, ne da bi se pri tem upošteval kraj stalnega prebivališča otrok teh delavcev.

Sodišče je tako dodatno sklepalo, da zakonodaja severne slovenske sosede pomeni tudi kršitev uredbe o prostem gibanju delavcev v EU.

Sodba je pomembna tudi za slovenske delavce migrante v Avstriji. Po ocenah sindikata delavcev migrantov Slovenije je takšnih med 35.000 in 40.000, številni med njimi imajo otroke, upravičene do teh ugodnosti. Poslanka SDS v Evropskem parlamentu Romana Tomc, ki je leta 2018 podala pobudo v zvezi s to avstrijsko zakonodajo, je v začetku leta ocenila, da je takšnih otrok okoli 10.000.