Izvršna direktorica in partnerica v Boston Consulting Group ter članica upravnega odbora sekcije managerk pri Združenju Manager Melanie Seier Larsen je pojasnila trenutne delovne razmere za ženske v Sloveniji. »Mednarodni indeksi, ki gledajo naše napredke in govorijo o vključenosti, pravičnosti in varnosti, so precej zgovorni. V Sloveniji smo tako npr. glede na globalni indeks varnosti, miru in žensk v letu 2021 pristali na 15. mestu, v letu 2019 pa smo bili še na četrtem,« je izpostavila.
Globalni indeksi kažejo poslabšanje stanja, a si je ob tem treba ponavljati, da obstajajo tudi dobre prakse, je dodala Seier Larsenova in pojasnila, da lahko te prakse podjetniki zelo enostavno implementirajo, med drugim že s transparentnostjo plač. Ob tem je opozorila, da je mogoče veliko narediti tudi na državni ravni.
Odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibert Kralj pa je predstavila Deloittovo raziskavo, ki je zajela preko 10.400 podjetij v 51 državah in vključevala 176.000 vodstvenih delavcev. Na podlagi te analize so po njenih besedah prišli do tako spodbudnih kot zaskrbljujočih podatkov. Optimističen podatek je, da se je število žensk v nadzornih svetih in upravah povečalo. Tam, kjer so ženske predsednice uprave ali predsednice nadzornih svetov, je potem tudi število zastopanosti ženskega spola v upravah večje, je pojasnila.
Neenakomeren napredek pri ženskah na vodilnih položajih
Kot slabši podatek pa je izpostavila neenakomeren napredek pri ženskah na vodilnih položajih. »Čeprav se je globalna zastopanost žensk v 2021 povečala, je napredek še vedno zelo različen med državami,« je poudarila. Navedla je tudi, da ženske na globalni ravni zasedajo 19,7 odstotka položajev v upravah. Če se bo ta trend nadaljeval, bo svet približno enako zastopanost spolov po svetu predvidoma dosegel šele leta 2045, je pojasnila.
Položaj žensk v delovnem procesu se kaže tudi v zakonodajnih aktivnostih v članicah EU, je pojasnila odvetnica Anja Strojin Štampar. »Lani so tri države, ki so glede tega že imele zakonodajo, sprejele nove zakone in se odločile še strožje regulirati to področje, tako da se še bolj zavezujejo k vzpostavitvi bolj spolno uravnotežene sestave organov vodenja in nadzora družb. Te tri države so Nemčija, Nizozemska in Francija,« je navedla.