Torek, 17. 5. 2022, 8.48
1 leto, 11 mesecev
Strokovnjaki: komunistični zločini nad Romi so grozljivi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,24
28
17. maj je nacionalni dan spomina na žrtve komunizma.
Na današnji dan pred 80 leti so partizani na Igu pri Ljubljani pobili 58 Romov, med njimi 24 otrok. Strokovnjaki soglašajo, da je pomembno, da priznamo resnico, izrazimo obžalovanje in obeležujemo dan spomina na žrtve komunizma.
Danes je nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Obeležujemo ga na dan, ko so partizani naleteli na skupino 24 otrok in 38 odraslih Romov in jih hladnokrvno ubili. To je bil prvi od mnogih množičnih pomorov v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni. Robert Golob je obletnico komentiral brez sočutja do žrtev z besedami: "Očitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto."
Več mednarodnih raziskovalcev človekovih pravic, zgodovine in pravic Romov je pozdravilo obeležitev spomina na pomor Romov in na žrtve komunizma. Govorili smo z aktivistko za pravice Romov Gwendolyn Albert, raziskovalcem človekovih pravic doktorjem Boldizsárjem Szentgálijem-Tóthom iz Budimpešte in profesorjem zgodovine Borutom Holcmanom z Univerze v Mariboru.
"Obseg in krutost komunističnih diktatur smo komaj začeli raziskovati"
Dr. Boldizsár Szentgáli-Tóth, raziskovalec človekovih pravic pri Akademiji znanosti Madžarske, pozdravlja obeleženje spomina na žrtve komunizma.
Dr. Boldizsár Szentgáli-Tóth, raziskovalec človekovih pravic pri Akademiji znanosti Madžarske
"Grozljivi nacistični zločini so se dogajali širom Evrope in spomin nanje je sistematiziran in obeležen že desetletja. Obseg in krutost komunističnih diktatur pa sta se začela raziskovati in razkrivati šele po demokratizaciji Srednje in Vzhodne Evrope. Veliko je treba še narediti, da obseg in krutost komunističnih zločinov dojamemo in damo ustrezno težo storilcem in žrtvam vseh totalitarnih režimov."
Gwendolyn Albert, mednarodno priznana neodvisna aktivistka za pravice Romov, ki živi in dela na Češkem, je ob uvedbi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma poudarila pomen priznanja resnice in obžalovanja. "Diskriminacija Romov v Evropi danes je rezultat medgeneracijskih procesov, pri katerih so Neromi izključili Rome in jih v različnih zgodovinskih trenutkih celo preganjali, potem pa o tem dejstvu raje nikoli ne bi govorili."
Gwendolyn Albert, neodvisna aktivistka za pravice Romov na Češkem
"Upajmo, da je priznanje in poprava teh napak preteklosti način, kako lahko evropska družba napreduje v smeri sprave. Ko priznamo resnico in izrazimo obžalovanje, da smo škodovali drugim, lahko nadaljujemo z odločenostjo, da ne bomo več ponovili takšnih krogov nasilja in molka. Obeležiti spomin, da so bili prva tarča množičnega umora s strani svojih sodržavljanov med vojno Romi, je način, da se prizna travma, ki jo takšno nasilje povzroča, in da se odloči, da se nikoli več ne sme ponoviti," je še zapisala Albertova.
Profesor Holcman: Šlo je za genocid nad Romi
Dr. Borut Holcman, izredni profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, poudarja, da je po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 vsaka namera, s katero se skuša delno ali v celoti uničiti ali izbrisati določeno etnično, nacionalno ali rasno skupino, genocid, v definicijo pa spadajo tudi tovrstni pomori skupin prebivalcev.
"In če so bili nacisti spoznani za krive genocida nad Romi, Poljaki in Judi, še ne pomeni, da genocida niso vršili tudi pripadniki vojaških enot zmagovalne strani, predvsem sovjeti in komunisti na območju nekdanje Jugoslavije," dodaja Holcman. "Genocid je genocid in bi ga kot takega morali definirati skladno s Splošno deklaracijo človekovih pravic in vsemi deklaracijami in konvencijami, namenjenimi varovanju idealov in načel dediščine, še posebej manjšin."
Dr. Borut Holcman, profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
"Okvirna konvencija o varovanju narodnih manjšin, ki so jo sprejele države članice Sveta Evrope, tudi Republika Slovenija, zavezuje k strpnosti in dialogu. Ni mogoče razumeti, da še vedno ni poskrbljeno za žrtve genocida v soteski Iške, še manj pa nestrpnost do vsega, kar je različno od enoumja, ki je otrok vseh komunističnih načel zadnjih sedem desetletij," še dodaja. "Ni mogoče razumeti, da se vsi na vse grlo zavezujejo k varovanju človekovih pravic, ko pa jih človek vpraša po vsebini, pa ali umolknejo ali pa avtoritarno vzamejo besedo."
Zgodovinar in nosilec katedre za sodobno zgodovino na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete Božo Repe je za STA povedal, da pri vladni odločitvi ne gre za iskreno spominjanje na kakršne koli dogodke v zvezi z vojnimi poboji. Repe odhajajoči vladi očita ideološko borbo s preteklostjo, ki da je v resnici poskus preusmeritve pozornosti od dogajanja v Sloveniji.
Pri tem je potegnil vzporednico z državno proslavo pred dnevom upora proti okupatorju, kjer je vlada z izbiro Male gore nad Ribnico po njegovem mnenju skušala "zamenjati Osvobodilno fronto". Repe tudi meni, da bo s tem dejanjem vlade še manj upanja oz. bo še težje doseči soglasje glede naše preteklosti.
28