kultura

Od Pohorja do Krke Pohorje

11.5.2024 | 14:30 | Besedilo in fotografije: M. Ž.

Straža - Franc (Frane) Umek je po štirih pesniških zbirkah izdal tudi prozno delo, ki ga je poimenoval Od Pohorja do Krke Pohorje. Javnosti ga je predstavil na sinočnjem literarnem večeru v straškem kulturnem domu.

Franc (Frane) Umek in njegova vnukinja Nuša Plankar sta sproščeno klepetala o njegovi novi knjigi in še čem drugem.

»Svojo pot od otroštva so sedanjosti želim prikazati tako, kot sem čutil osebe, ki so tako ali drugače zaznamovale moje življenje in vplivale nanj, prav tako pa tudi na telesno rast in razvoj ter na rast mojega jaza,« je Umek zapisal v uvodu v novo knjižno delo. V njem je opisal prvi del te poti - od rojstva do odhoda v Ljubljano na študij, skupaj je 20 zgodb. Želi pa si napisati še nadaljevanje, kako in zakaj je pristal na Dolenjskem in kaj vse se je dogajalo tu. Umek je namreč Pohorec, ki ga je v te kraje pripeljala ljubezen do Majde, ki ji ljubkovalno pravi »šefica«, mehka pokrajina s Krko pa ga je tako navdušila, da sta si tu ustvarila družino.

Franc s svojo družino, ki mu res veliko pomeni.

In prav družina Francu Umeku res veliko pomeni, kar se je videlo tudi sinoči. Ne le zato, ker se je o knjigi z njim pogovarjala njegova vnukinja Nuša Plankar in na violino zaigrala njena mlajša sestra Ajda, spredaj pa so ponosni nanj sedeli še ostali njegovi najdražji. Spominom na svojo matično družino je namreč namenil skoraj polovico knjige.

»Doma sem se naučil, da je družina nekaj, kar ti nudi zavetje, kar ti osmišlja bivanje. In če so v družini povezani, lahko veliko zmore. Moja matična družina mi je dala zelo, zelo veliko, a ne v materialnem smislu, ampak v odnosih in zaupanju ter da smo lahko imeli izjemno sproščeno in lepo otroštvo kljub pomanjkanju dobrin. Popotnica, ki sem jo dobil od matere, je zavedanje, da je to izjemno pomembna skupnost, v katero je treba vlagati in vlagati in včasih ne pričakovati, da boš kaj dobil vrnjeno ravno takrat, ko boš vložil, ampak se ti bo obrestovalo že nekoč, nekdaj,« je povedal.

Dvorana je bila polna.

Tako ne preseneča, da mu je od vseh zgodb najdražji opis mame. »To je tisti neodtujljivi del mojega življenja ne le v smislu rojstva, pač pa tudi njena drža, njena vloga, njena volja, njena pripadnost družini.« Ljube so mu tudi pripovedi o sestri, bratu in dveh tetah, pa o psu Pubiju, ki mu je rešil življenje, in kasneje Rottu, ki je bil »kriv«, da je bil osem let tudi predsednik Kinološkega Društva Novo mesto. Sicer je Umek dejaven član več društev – od KUD Straža do Zveze borcev za vrednote NOB Straža, društva upokojencev, policijskega veteranskega društva Sever, vključen je v literarno sekcijo Snovanja pri Društvu upokojencev Novo mesto …

Gre za osebno izpoved Franca Umek in zato jo je izdal v samozaložbi v majhni nakladi 70 izvodov. Literarno popotovanje skozi del njegovega življenja je poleg vnukinje obogatila še Ajda Rudolf, ki je zaigrala na prečno flavto.

‹ nazaj