Kövesijeva na obisku v Sloveniji opozorila na pritiske na tožilstvo

Laura Kövesi je poudarila, da je kolegij evropskega javnega tožilstva (EPPO) Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za polni mandat petih let, ki se je začel 1. decembra. Kritična je bila do zamud, saj da je to omejilo delo EPPO. Navdušila pa jo je odločnost sodnikov in tožilcev, ki so ob zapletih pri imenovanju delegiranih tožilcev varovali neodvisnost pravosodne veje oblasti. "To je čas, ko so lahko državljani ponosni na svoje tožilce," je dodala.

Opozorila je tudi na pritiske, ki jim je podvrženo pravosodje v Sloveniji. Poudarila je, kako pomembno je neodvisno pravosodje, ki zagotavlja, da so pred zakonom vsi enakopravni. "Kolegom v Sloveniji sporočam: Bodite pozorni, spregovorite, niste sami," je povedala.

Kot je poudarila, je EPPO odvisen od nacionalnih oblasti. Kar vpliva na nacionalne tožilce, vpliva tudi na evropske, je dodala. Tako so zelo pozorni na spreminjanje zakonodaje ali zniževanje finančnih sredstev za tožilstvo, je izpostavila. Pojasnila je, da v kolikor se sprejema zakonodaja, ki je po njihovi oceni škodljiva za EPPO, o tem obvestijo tudi Evropsko komisijo, ta pa lahko nato zažene postopek proti državi članici.

"Da imamo evropske delegirane tožilce, je šele začetek," je dodala. Sedaj je na vrsti osrednje delo, saj morajo preučiti vse prijave, oceniti stopnjo kriminala, zagnati preiskave ipd. Po njenih besedah je EPPO od zagona junija letos v 22 sodelujočih državah odprl več kot 500 kazenskih preiskav, skupno škodo pa ocenjujejo na okoli pet milijard evrov.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob tem pojasnil, da je v Sloveniji odprtih od 20 do 30 preiskav.

Kövesijeva je še izrazila zadovoljstvo, da je pisarna EPPO le začela delovati tudi v Ljubljani, saj bodo lahko sedaj preiskovali tudi vse primere iz Slovenije in tiste iz drugih držav članic, ki so povezani s Slovenijo. Pri tem je poudarila, da EPPO ni tuja institucija, saj ima pisarno v Ljubljani, evropski delegirani tožilci pa imajo enaka pooblastila kot nacionalni, primere pa se rešuje pred nacionalni sodišči.

Tudi Šketa je zadovoljen z začetkom delovanja EPPO v Sloveniji. "Prepričan sem, da bo imelo delovanje te nove evropske inštitucije daljnosežno gledano izjemno pozitivne učinke. Državne meje namreč ne smejo predstavljati organom pregona večje ovire kot storilcem kaznivih dejanj," je povedal.

Predsednica državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič pa je znova poudarila pomen samostojnosti DTS, s čimer se je odzvala na vladni predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Ponovila je stališče DTS, da ostro nasprotujejo spremembam zakona, ki bi posegle v ustavno zagotovljeno neodvisnost državnih tožilcev in ki bi omogočile pritisk na njihovo imenovanje ali delo.

Spomnimo

EPPO je pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU. Delovati je začelo junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija.

Slovenija je bila do nedavnega edina sodelujoča članica, ki ni imenovala svojih delegiranih tožilcev, zaradi česar je bila pod drobnogledom Evropske komisije. Vlada je nato novembra le predlagala delegirana tožilca, in sicer Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja, a ta predlog je glede na odločitev vlade začasen. Kolegij EPPO je Frank Elerjevo in Oštirja kljub temu predlagal za petletni mandat. Kmalu po njunem imenovanju pa je odjeknila novica, da vlada načrtuje spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile njun odpoklic in ji v prihodnje zagotovile pristojnost izbire delegiranih tožilcev.

Zgodba o imenovanju delegiranih tožilcev se v Sloveniji vleče že od maja letos, ko je vlada razveljavila postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev. Zaradi razveljavitve je odstopila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Julija je vlada sestavila nov razpis, na katerega pa sta se prijavila le dva, ista, kot sta že bila izbrana. Ta razpis je bil prav tako neuspešen. Tožilca sta nato poskušala iskati rešitve tudi prek sodišč, enkrat sta bila neuspešna, oktobra pa (delno) uspešna. 

Upravno sodišče je oktobra razsodilo v upravnem sporu, ki sta ga sprožila oba kandidata za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, Frank Elerjeva in Oštir. Odpravilo je sklep vlade s konca maja, s katerim je ta razveljavila prvotni razpis in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri čemer je vladi naložilo, da v ponovljenem postopku obrazloži svojo odločitev. A vlada je trdila, da je bil postopek končan z objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Zaradi političnih pritiskov, tako iz tujine kot Slovenije, pa so zdaj imenovali tožilca, a le začasno, čeprav tega sistem tožilcev ne pozna.