Pogled z grajskega griča na mestni del ob Dravi. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Pogled z grajskega griča na mestni del ob Dravi. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Mestna občina Ptuj je po površini 103. največja v državi. Po številu prebivalcev se uvršča na 15. mesto v Sloveniji in je trikrat gosteje naseljena od slovenskega povprečja. Po koeficientu razvitosti občin so na Ptuju upravičeni do 90-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna. Povprečna neto plača je bila na Ptuju lani za več kot 150 evrov nižja od povprečne slovenske plače.

Za vodenje ptujske občine se poteguje osem kandidatk in kandidatov, med njimi tudi aktualna županja in članica stranke SD Nuška Gajšek. Njeni protikandidati so Boštjan Koražija, knjižničar in poslanec Levice v prejšnjem mandatu, Suzana Lara Krause, ki je bila kandidatka SLS-a tudi na prejšnjih predsedniških volitvah, sicer se ukvarja s prevajanjem, Robert Križanič, ki ga podpira državljansko gibanje Resni.ca, s podporo stranke SMS - Zeleni Evrope je kandidiral že na prejšnjih županskih volitvah, deluje v kulturi, Andrej Lacko, ki kandidira s podporo SNS-a, Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, na volitve odhaja kot kandidat stranke Gibanje Svoboda, Franjo Rozman, predsednik mestnega odbora stranke SDS, ki vodi Športno zvezo Ptuj, in Andrej Čuš, ki edini kandidira s podporo volivcev, v preteklosti je bil poslanec SDS-a, kandidiral je za župana Ptuja na prejšnjih volitvah, v mandatu prejšnje vlade Janeza Janše je bil sekretar na gospodarskem ministrstvu, sicer je predsednik stranke Zeleni Slovenije.

Kandidate smo povprašali o njihovih prioritetah pri razvoju ptujske občine. Odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu:

Česa bi se po nastopu funkcije prioritetno lotili?

Boštjan Koražija: V tem času trenutne vsesplošne draginje bi kot župan poskušal uporabiti vse vzvode, tako na lokalni in državni ravni, za aktivno pomoč vsem občankam in občanom pri zniževanju stroškov ogrevanja in bivanja, da bi tako lahko lažje preživeli prihajajočo zimo. Prioriteta je zagotovo tudi dokončanje vseh projektov, ki se že izvajajo ali projektirajo ter so zelo pomembni za Ptuj in regijo, predvsem pa takojšnje vlaganje v obnovo ter gradnjo javnih stanovanj za vse.

Nuška Gajšek: Ureditev Osnovne šole Breg, rešitev za prostorsko stisko Glasbene šole Karola Pahorja, ureditev centralne kuhinje Vrtca Ptuj. Nadaljevali bomo urejanje komunalne in cestne infrastrukture. Začrtali smo reševanje stanovanjske problematike z gradnjo tržnih, neprofitnih in oskrbovanih stanovanj ter zagotovili parkirne prostore z garažnim platojem. Prioritete bodo predstavitev arheološke dediščine, oživljanje mestnega jedra s Staro steklarsko delavnico, vitalizacija Ptujskega jezera, nova poslovna cona.

Suzana Lara Krause: Visoko na prioritetni listi mene osebno kot tudi ekipe, ki z menoj kandidira za mestni svet, je urejanje avtobusnih postajališč za varno pot otrok v šolo, posodobitev vodovodnega sistema (vodovod je dotrajan, veliko je še tudi azbestnih cevi) in identifikacija ustrezne lokacije za toplarno. Prav tako bi naredili podroben pregled projektov, ki že potekajo, predvsem tistih, ki se izvajajo prepočasi.

Robert Križanič: Najprej rebalans proračuna, ki bo usklajen s prioritetami novega mestnega sveta, tudi naše skupne liste Nestrankarske Ljudske liste Gibanja Zdrava družba Ptuj stranke Resni.ca. Nato stanovanjske politike, ki bo omogočala občanom, da bodo lastniki v stanovanjih, v obstoječih in tistih, ki se še bodo gradila na Ptuju, evidentiranja odgovornosti povzročiteljev in inšpekcijskih služb zaradi smradu in v postavitve Ptuja kot globalne kulturnozgodovinske znamke.

Andrej Lacko: Ptujsko obvoznico jemljem kot visoko prioritetno in nujno. Zavzemam se za varianto S5 opt, ki poteka od razcepa Draženci čez Puhov most do Spuhlje, s priključkom na novo cesto proti Ormožu. Sem pa odprt za morebitno idealnejšo strokovno rešitev.

Štefan Petek: Absolutna prioriteta je dogovor o najustreznejši trasi ptujske obvoznice. Projekt in s tem razvoj in preboj našega mesta si za zdaj žal zaviramo sami. Z izbiro trase in začetkom gradnje bomo zgradili tudi prepotrebne temelje nadaljnjemu gospodarskemu razvoju mesta in ustvarjanju novih delovnih mest. Prioritetno si bom torej prizadeval za temelje uspešnega Ptuja.

Franjo Rozman: Staro mestno jedro – akcijo #pridi v mesto nadgraditi z #nakupujmo v mestu. Zagotoviti moramo dodatna parkirišča, nato pa trgovce povabiti v mesto k odpiranju manjših trgovin in jim ponuditi nizke najemnine. Prireditve v mestu je treba organizirati celo leto, ne samo v poletnem času. Ptuj lahko izboljšajo le Ptujčanke in Ptujčani, zato jim je treba prisluhniti. Zbudimo Ptuj, zbudimo zmago, ki jo nosimo v sebi. Le skupaj bomo lahko prišli do sprememb na bolje.

Andrej Čuš: Če ne uredim vprašanja arheologije v štirih letih, se odpovem kandidiranju na vse politične funkcije. Kot drugo je tukaj stanovanjska problematika, torej spodbujanje gradnje neprofitnih in profitnih stanovanj ter hiš, zato pa bo treba na Ptuju urediti področje umeščanja v prostor, kar od gospoda Lucija do danes nihče ni razumel, kaj šele znal. Vodovod in obvoznica. Preveč dela, ker je bilo do zdaj preveč slik brez pomena.

Demografski podatki za ptujsko občino niso spodbudni, prebivalstvo je vedno starejše. Kako privabiti mlade, da bi ali ostali ali se priselili v vašo občino?

Boštjan Koražija: S povečanim vlaganjem v obnovo in gradnjo javnih stanovanj bomo v mesto pritegnili mlade. Treba je začeti intenzivno vlagati v obnovo javnih stanovanj in strateško pristopiti k ponudbi novih neprofitnih stanovanj ter h gradnji večgeneracijskih stanovanjskih enot. V sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom bomo zgradili nove stanovanjske objekte ter obnavljali prazna stanovanja v mestnem jedru. Podprli bomo razvoj stanovanjskih in delavskih zadrug.

Nuška Gajšek: Zagotovo je to gradnja novih stanovanj, subvencije za mlade, štipendije, znižan komunalni prispevek. Mlade bi v mestu najprej zadržali s študijskimi programi, nato s primernimi delovnimi mesti. Na Ptuju bi si želeli študij arheologije, kulturnega turizma, zdravstvene nege, fizioterapije. Sicer bo na državni ravni potreben razmislek o zaposljivih študijskih programih in takšnih, ki bodo mlade zadržali v Sloveniji, v lokalnem okolju. Mladim in mladim družinam je treba zagotoviti prijazno okolje za bivanje.

Suzana Lara Krause: Če ni urejene infrastrukture, ustreznega občinskega prostorskega načrta ter znanja ali volje, da se črpajo tako EU- kot državna sredstva s smiselnimi projekti z dodano vrednostjo – potem je naraven proces, da občina izgublja mlade. Vse to je tudi treba, da imajo v občini voljo investirati in ponuditi delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, tako domača kot tuja podjetja. Dobro plačane službe, urejeni vrtci in šole pa tudi dovolj stanovanj so pogoji, da mladi ostanejo ali se preselijo nazaj.

Robert Križanič: Stanovanjska politika, ki je zdaj sploh ni, ki bo mladim omogočala lastništvo stanovanja pod smiselnimi pogoji. Mestna občina bi nudila garancijo pri nakupu oziroma odkupih stanovanj, ki bi jih ponudila naprej mladim družinam. Tudi v obliki stanovanjskih zadrug.

S spodbudami za kreativne in podjetniške ideje mladih, s privabitvijo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, s podporo organizacijam in projektom, ki izvajajo dejavnosti za mlade.

Andrej Lacko: Staro mestno jedro je treba urediti od tam, kjer se je obnova končala. Urediti neprofitna stanovanja za mlade tudi v neizkoriščenih podstrešjih in za simboliko oddati poslovne prostore predvsem s turistično konotacijo. S tem in z zaposlovanjem mladih v javnih podjetjih in omogočanjem rasti malega gospodarstva – obrtništva bi pridobili interes mlade generacija, da bi ostala v mestu. Demografska slika pa je seveda kompleksna težava Ptuja, Slovenije in Evrope.

Štefan Petek: Odgovor ni preprost, če bi bil, bi ga verjetno predhodniki aktivneje naslavljali. Tukaj je moj pogled jasen. Če želimo biti uspešno in živo mesto, s tem pa biti tudi zanimivi za mlade, moramo narediti jasne premike pri ureditvi stanovanjskih možnosti za mlade, mladim zagotoviti dovolj velik obseg kariernih možnosti, pri čemer mislim tudi na delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, mesto pa moramo napolniti z vsebino – da se bo najprej napolnilo z domačini, nato bomo lahko aktivno in uspešno nagovarjali še turiste.

Franjo Rozman: Ptuj mora postati zanimiv za gospodarstvenike, investitorje, da bomo dobili delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki so temeljni pogoj za višje plače, saj bodo na ta način predvsem mladi ostali na Ptuju. Za mlade so pomembni tudi gradnja stanovanj in večje možnosti za izobraževanje. Treba je pridobiti koncesijo za visoko šolo, ki na Ptuju že deluje, vendar je v celoti plačljiva. Če bodo mladi ostali na Ptuju, bo tudi življenje starejših v našem mestu prijaznejše.

Andrej Čuš: Če ni kapacitet, kjer bi kdo živel, potem je normalno, da so težave. Kidričevo, Hajdina, Rače, Slovenska Bistrica nas prehitevajo po levi in desni. Sam bi razbremenil Ljudski vrt in bi nove kapacitete gradil ob avtocesti, torej na območju ČS Breg – Turnišče, Jezero, Spuhlja, kjer nas čaka še veliko dela glede osnove infrastrukture, kot so optika, kanalizacija, vodovod ipd.

Občinska stavba. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Občinska stavba. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Od katerega projekta v svojem mandatu zagotovo ne bi odstopili, saj se vam zdi ključen za mestno občino?

Boštjan Koražija: Za MO Ptuj je zelo ključnih kar nekaj projektov in ne samo eden. Izredno pomembna je gradnja ptujske obvoznice s prenovo in rekonstrukcijo Ormoške ceste. Nujno je treba povečati vlaganja v obnovo ter gradnjo javnih stanovanj, potem je tu gradnja Urgentnega centra Ptuj, dokončanje in izvedba projekta arheološkega razstavišča v Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož, izvedba projekta podravskega vodovoda, oživitev mestnega jedra, ustanovitev zavetišča za živali.

Nuška Gajšek: Ključni so vsi projekti, s katerimi si prizadevamo za dvig kakovosti bivanja v naši občini. Zagotovo bo ključnega pomena nadaljevanje izgradnje cestne in komunalne infrastrukture, stanovanj, zagotovitev dodatnih parkirnih mest z garažnim platojem, zato da bodo ljudje ostali v občini in da bodo mladi v naši občini videli priložnost, kjer lahko ostanejo, saj je poskrbljeno za kakovost bivanja.

Suzana Lara Krause: Ključni za mestno občino Ptuj so projekti, ki na neki način že potekajo: obvoznica, urejanje komunalne in cestne infrastrukture, adaptacija šole in podobno – vse to je treba speljati do konca, in to čim prej. K temu bi dodala začetek postopkov za umeščanje, pridobivanje dokumentacije in pregled razpoložljivih virov financiranja za elektrarno-toplarno, s katero bi občankam in občanom v prihodnje bistveno znižali položnice tako za ogrevanje kot tudi za odvoz smeti.

Robert Križanič: Gradnja prepoznavnosti Ptuja kot globalne znamke. To pomeni za nas na Ptuju močnejšo identifikacijo z mestom in hkrati globalni prodajni produkt na področju turizma in zgodovine. Ptuj ima več kot 2000 let zgodovine, ki je dejansko slabo izkoriščeni kapital.

Andrej Lacko: Od nobenega. Uvod v mandat bo prevetritev javnih podjetij v lasti občine (svetovalne in druge pogodbe); seznaniti se z ekipo mestne uprave in njeno morebitno preobširnostjo; preveriti dejansko zadolženost MO Ptuj in realizacijo aktualnega proračuna s pripravo predloga novega.

Štefan Petek: Za gradnjo uspešnega Ptuja sta nujna zgradnja ptujske obvoznice in ustvarjanje novih delovnih mest. Za zagotavljanje zdravega Ptuja je pomembno urediti in posodobiti vodovodno omrežje ter zagotoviti nadgradnjo zdravstvenih programov na Ptuju, za ustvarjanje živega Ptuja pa kot ključna projekta vidim oživitev starega ptujskega jedra in ustvarjanje priložnosti za mlade.

Franjo Rozman: Ni nam v ponos, da nekatera naselja v občini še vedno nimajo urejene vse potrebne komunalne infrastrukture in da se neredko zgodi, da se zaradi dotrajanih vodovodnih cevi dogaja prepogoste napake in s tem izpad dobave pitne vode. Pospešiti je treba pripravo projektov za sanacijo in za to pridobiti dodatna sredstva na razpisih. Dobro in uspešno sodelovanje z drugimi občinami Spodnjega Podravja je tukaj ključnega pomena.

Andrej Čuš: Arheološki muzej. Menim, da spada v center mesta, saj lahko na ta način spodbujamo turistični razvoj in ob drugih ukrepih na področju turizma in oživljanja mesta zagotovimo višjo dodano vrednost ter nova delovna mesta. Je pa res, da je dela ogromno.

Ali Ptuj kot najstarejše slovensko mesto zna pokazati in tudi unovčiti to svojo bogato zgodovino? Če ne, kaj bi spremenili ali na novo zastavili?

Boštjan Koražija: Ptuj kot najstarejše slovensko mesto ima v slovenskem prostoru neverjetno bogato kulturno dediščino in zgodovino. Potreben je temeljit strateški premislek, kako to zgodovino in etno-kulturno dediščino uporabiti, jo predstaviti in ponuditi v izdelku kulture na najvišjem nivoju. Ta premislek je potreben na sistematičen način, da bodo kulturne politike in politike kulturnega turizma v mestu čim bolj celovite. Ptuj mora postati slovenska prestolnica kulture.

Nuška Gajšek: Zna, zagotovo pa je prostor za izboljšave. Poznani smo, da smo najstarejše slovensko mesto, da se ponašamo s ptujskim gradom, bogato arheološko dediščino, kurentovanjem, z izjemnimi poletnimi festivali, dobrotami slovenskih kmetij, festivalom narodno-zabavne glasbe. Ptuj je majhno, butično mesto, ki ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Ključni deležniki se bomo morali poenotiti, kaj želimo ponuditi domačinom in drugim obiskovalcem. Ni treba odkrivati tople vode, moramo le znati pokazati, s čim vse se ponašamo.

Suzana Lara Krause: Žal nam bogate zgodovine, snovne in nesnovne kulturne dediščine, vključno z izredno bogato kulinariko, ki temelji na vrhunskih lokalnih kmetijskih pridelkih (z izjemo s pustovanjem povezanih običajev), ni uspelo unovčiti. Arheološke zbirke skrivamo v depojih, čudovito mestno jedro je prazno. Nujno je za začetek treba opraviti pregled dejanskega stanja, prenesti dobre prakse od drugod in zadeve na novo zastaviti v dogovoru med ponudniki, turističnimi delavci in vodstvom občine.

Robert Križanič: Staro mestno jedro kot živi muzej od rimskih časov in mitraizma do ptujskih gospodov in bogatega srednjega veka. Mesto bo živelo, če bodo tam živeli ljudje. Staro mestno jedro je treba v celoti naseliti, odkupiti prazne stavbe, urediti dostope za gibalno ovirane ter mesto napolniti s cvetjem in zelenjem.

Andrej Lacko: Ustavil bi idejo rušitve zgodovinskih zgradb v starem delu mesta, jih obnovil in vanje umestil zdaj samevajoče muzejske zbirke, shranjene v depojih in kleteh. Tudi s tem bi ponovno spodbudil geslo Ptuj - mesto muzej.

Štefan Petek: Svojo bogato zgodovino smo že znali pokazati v preteklosti, v prihodnje pa moramo tudi s pomočjo novih tehnologij in privlačnih načinov predstavitve svoje zaklade vedno zahtevnejšim gostom prikazati nekoliko drugače. Mi smo Ptuj, mi smo najstarejše slovensko mesto in si zaslužimo to pozornost tudi med obiskovalci našega mesta. Je pa seveda od nas odvisno, ali bomo znali oblikovati takšno ponudbo in spremljevalne dejavnosti za naše goste, da se bodo v naše mesto z veseljem vračali.

Franjo Rozman: NE. Za Dominikanski samostan je bila dobra odločitev, da se je obnovil, saj se je s tem ustavilo njegovo propadanje. Potrebuje še vsebino. Zadolžil bi BISTRO, da v okviru pridobljenih projektov dogodke v celoti organizira v Dominikancu. Treba je poskrbeti, da bi zanimivi artefakti našli svoje mesto v primernem prostoru, kjer bi si jih lahko turisti ogledali. Predlagam, da bi se v dogovoru s stroko arheološki muzej končno začel intenzivno urejati v žitnici na gradu.

Andrej Čuš: Več kot očitno, da ne. Aktualna županja se je pred štirimi leti na Ptuju slikala s številnimi tedanjimi ministri, ki pa so prinesli v realnost samo lepe slike in veliko razočaranje. Jaz se ne bom slikal, ampak delal. Imamo tudi predlog, kako rešiti vprašanje arheologije mimo države, čeprav verjamemo, da se nam bo prej ali slej priključila, saj je to nacionalni interes. Dajmo mi tokrat enkrat državo prehiteti.