Slovensko odprtje. Foto: BoBo
Slovensko odprtje. Foto: BoBo

Prvih 150 metrov obale prvega pomola so zgradili že leta 1979, sedanje podaljšanje operativne obale pa je že četrto po vrsti. V štirih desetletjih so na prvem pomolu pretovorili skoraj 12 milijonov kontejnerskih enot, od tega dve tretjini v zadnjih desetih letih.

Sorodna novica Prvi luški pomol podaljšan, gradijo še skladišča

Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je poudaril pomen novega 100 metrov dolgega in 35 metrov širokega pasu nove operativne obale na kontejnerskem terminalu, ki je postal najbolj strateški del pristanišča in v katerega investirajo največ resursov. Kot je opozoril, se namreč prilagajo svetovnim trendom kontejnerizacije blaga in prihoda vse večjih ladij, da ne bi izpadli iz najpomembnejših blagovnih tokov.

Zadel je še dodal, da je podaljšanje prvega pomola le začetek. Na njem tako že raste skoraj 25.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Ko bodo te predvidoma v začetku leta 2022 zgrajene, bo kapaciteta terminala poskočila na poldrugi milijon kontejnerskih enot. V prihodnjem letu bosta prispeli tudi novi superpostpanamax dvigali, poleg tega pa bodo predvidoma začeli urejati severni del pomola, ki bo prav tako namenjen zabojnikom.

Problematika drugega tira

Ob tem je prvi mož Luke poudaril nujnost sočasne dograditve drugega tira, saj polovico vseh kontejnerjev, ki jih pretovorijo v Kopru, potuje po železnici. "Brez drugega tira tudi potenciala povečanega kontejnerskega terminala ne bom možno izkoristiti v celoti," je dodal Zadel.

Predsednik nadzornega sveta Uroš Ilić je spomnil, da najnovejša naložba zaokrožuje številne druge, ki so jih izvedli v zadnjih štirih letih, med katerimi je izpostavil dva nova vhoda v pristanišče, podaljšanje železniških tirov v dolžini skoraj treh kilometrov, izgradnjo tretje garažne hiše ter nov vez, ki so ga lani predali avtomobilskemu terminalu.

Sorodna novica V severnem Jadranu vedno več prometa

Ilić je poudaril tudi ambiciozno strategijo Luke, po kateri bo do izgradnje drugega tira za naložbe namenila pol milijarde evrov, s čimer bo lahko izkoristila povečanje kapacitete železniškega prometa.

"Luka Koper potrebuje lokalno, regionalno in nacionalno podporo, da bi lahko bila v prihodnje še bolj uspešna. Regija in država pa potrebujeta moderno pristanišče, ki zagotavlja blaginjo vsem prebivalcem. Če je močna Luka Koper, smo močni vsi," je sklenil Ilić.

Vrtovec pričakuje ambicioznejše načrte

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pa je ob tej priložnosti obljubil nacionalno podporo razvoju Luke Koper, pri čemer bo sam naredil vse, da bo ta podporo tudi širša, regionalna. Tako je minister predstavil vizijo krepitve ne le koprskega pristanišča, pač pa tudi zalednih regionalnih povezav, zlasti železnic. Gradnja drugega tira bo po njegovem tudi priložnost za gradnjo zalednih skladišč v Sloveniji in s tem za rast slovenske logistike.
Vrtovec sicer od Luke pričakuje še bolj ambiciozne načrte na področju razogljičenja, pri čemer je omenil možnosti t. i. zelenega dogovora.

Odprtje pomola v Luki