dolenjska

December je čas občutkov in ne čas daril: Aleksandra Pinterič o vzgoji in starševstvu

14.12.2023 | 19:30 | Renata Mikec

V svetu pravljic je vse lepše. (Foto: Soulstudio)

V svetu, polnem želja po materialnem, lahko prazniki, ki so pred nami, izgubijo svoj sijaj in predstavljajo kar velik stres. A to je odvisno od naših ravnanj. Ko sami pomislimo na božič, se gotovo ne spomnimo daril, ki smo jih kot otroci dobivali, ampak nam v naša čutila vstopijo vonj po cimetu in vanilji, glasba kraguljčkov, pred očmi imamo trenutke, ko smo v zavetju doma ustvarjali venčke, krasili drevesce in postavljali jaslice. Spomin je poln utripajoče, igrive svetlobe in objemov, ki nam jih je v tistih dneh mogoče pogosteje kot sicer namenila mama. Pa si želimo, da bi takšne spomine obujali tudi naši otroci? Zagotovo! Brežičanka Aleksandra Pinterič, sicer tudi mama 16-letnega sina, nam je v pogovoru dala nekaj ključnih nasvetov za mirne in tople praznične dni. Nekoč učiteljica razrednega pouka, danes pa certificirana koučinja in mentorica je mnogim mamam doma in v svetu pomagala s koristnimi nasveti glede materinstva, vzgoje in starševstva. Pod psevdonimom Alex Pin svoje znanje širi pretežno v angleško govoreče dežele, celo do Avstralije, saj deluje v digitalnem svetu. V življenje poslovne ženske s poudarkom na osebni rasti, vzgoji in partnerstvu je sprva vstopala s pisanjem pravljic za otroke, pozneje pa začela predavati in ustvarjati izobraževalne programe ter knjige za mamice. Glede na številne pozitivne odzive smo jo tudi mi povabili k pogovoru.

Kako dati otroku veselo in srečno decembrsko doživetje?

»Starši se moramo najprej vprašati, kaj nam pomeni ta čas, kako ga doživljamo in kaj nas osrečuje, predvsem pa, kakšne spomine imamo na praznični december iz otroštva. Če bi otrokom radi ponudili podobne občutke, se moramo najprej zavedati, da ni čar v darilih, ampak v doživljanju, čarobnosti, v igrivosti. Tudi sami se verjetno ne spomnimo decembrskih daril, pa ne zato, ker jih ne bi dobili, ampak ker so močnejši spomini na občutke. V ospredju je bila družina in ne posameznik. Zdaj, ko so dnevi krajši, je več časa za pogovore in skupno preživet čas v smehu, zabavi ter predvsem b poslušanosti, in to so darila. Prav je, da mame, ki običajno skrbimo za uravnoteženost v družini, v december »zagrizemo« z občutkom – napišemo si ideje, seznam družabnih igric, pravljic, pesmic, filmov in še česa, vse to pa razporedimo tako, da nas ne bo časovno obremenjevalo, ampak čustveno bogatilo in povezalo. Nadgradimo tisto iz našega otroštva, kar nam je pustilo najlepše spomine.«

Decembrsko vzdušje se vtisne v naš spomin. (Foto: Pixabay)

Kakšni pa so vaši otroški spomini na praznični december?

»Verjetno precej podobni vašim. Spomnim se različnih prazničnih vonjav, domačega peciva, veliko igrivosti in kup domišljije. Vsak zvok sem doživljala drugače; se mi zdi, da še bolj svečano, spominjam se kreativnosti, ko smo pripravljali okraske za božično drevesce, odhoda v gozd, iskanja prave smrečice in nabiranja maha za jaslice. Tisti čas je bil poln nekih posebnih pričakovanj in vznemirjenosti.«

Tudi mi želimo otroku ustvariti spomine na decembrske trenutke za vse življenje. Kaj svetujete?

»Vsaka družina je drugačna, prav vsi pa se odzivamo na lučke in praznične vonjave. Otroku naj decembrsko vzdušje ponazori družinska povezanost. Prižgimo dišečo svečko, z otrokom si privoščimo ogled božičnega filma ali branje pravljice, primerne za ta čas, igrajmo otrokom ljube družabne igre, predvsem pa uživajmo doma in pokažimo otrokom vzorce toplega in ljubečega ognjišča. Lahko nastavimo past, da ujamemo Božička, uprizorimo kepanje v hiši s časopisnimi kepami ali iščemo Božičkov zaklad. Vse to so igre, ki se zasidrajo v otroško srce. Seveda se lahko kot celotna družina lotimo tudi kakšne zadeve projektno – na primer, da pomagamo družini, ki se težje prebija skozi življenje. Tako bomo ustvarili občutke, ki puščajo spomine in nas še bolj povežejo.«

Kje starši delamo največ napak?

Aleksandra Pinterič (Foto: Soulstudio)

»Prav je, da si prizadevamo otrokom dati toliko izkušenj in najlepših doživetij, kolikor jih v danem trenutku zmoremo in znamo. Vsem staršem je skupno, da včasih pretiravamo in od sebe zahtevamo preveč, včasih se celo po tihem bojimo otrokovih želja. Seveda želimo otrokom ustvariti pravljična doživetja, a žal srečo prepogosto iščemo zunaj, namesto da bi jo ustvarili v zavetju doma ali sami v sebi. Zaradi lastne preobremenjenosti je sicer lažje oditi v trgovski center in obiskati kakšno igralnico kot pa biti doma. Starševstvo ni lahka naloga, saj se danes na tem področju uveljavljajo številne spremembe, vendar pretirana zaščita otrok ne prinese nič dobrega. Otroci potrebujejo besedo »ne«, prav tako se morajo spoprijeti z neprijetnimi čustvi, saj je to del življenja.«

Kako se z otrokom lotiti pisanja pisem želja?

»Starši moramo dojeti, da imajo otroci veliko želja in da s tem ni nič narobe. Na ta način oblikujejo svojo domišljijo, ki jim gotovo pride prav v poznejšem vsakodnevnem življenju oziroma pri reševanju izzivov na poti odraščanja. Pri pisanju pisem Božičku in dedku Mrazu moramo vedeti le, kaj želimo otroka naučiti in kakšno izkušnjo mu želimo dati. V tem primeru ne bomo obremenjeni z darili. Svetujem, da otroci skozi vse leto pišejo seznam svojih želja, in ko bo čas za pismo, bodo v njem gotovo izstopajoče, srčne želje, preostale pa bodo že sami izločili. Način »zbiranja želja« naj postane nekaj zabavnega, saj se takrat povsem posvečamo drug drugemu, se smejemo, pogovarjamo in razmišljamo. Otroku lahko skozi pogovor in vprašanja postavimo omejitve in ga vodimo v razmišljanje, ob tem pa ga nezavedno učimo o njem, njegovem notranjem svetu, vrednotah in o ravnanju, hkrati pa mu damo zavedanje, da lahko odloča sam. Če otrok ne bomo naučili, da bodo sami upravljali s svojimi željami in razmišljanji, bodo pozneje odgovore iskali pri umetnih inteligencah ter izgubili občutek osebne odgovornosti in zaupanja vase.«

Z darili za otroke v tem prazničnem decembru pogosto pretiravamo. Kaj svetujete staršem?

»Modro je, da se pogovorimo s partnerjem ali sami s seboj, kaj želimo otroku kupiti in koliko denarja smo zmožni temu nameniti. In ko otrok dobi darilo, je to spet priložnost za pogovor in odgovore na njegova vprašanja, zakaj je dobri mož »pozabil« na tisto, kar je napisal. Tega se starši ne smemo bati, saj vseh želja ni mogoče izpolniti, lahko pa damo otrokom številne modrosti, ki so bogata darila za življenje. Pri starejših otrocih je obdarovanje lahko drugačno, predvsem pa zabavno. Gre za nekakšen obred skozi igro, ko želimo z darili drug drugemu nekaj sporočiti – lepega ali zabavnega.«

Svojo vlogo moramo dovoliti tudi dedkom in babicam.

»Tako je! Z rojstvom otroka gremo vsi skozi nekakšne procese. Staršev ne sme biti strah, da bodo otroci zaradi ravnanj starih staršev razvajeni, prav tako ne smemo razmišljati, da nas ti na naši poti starševstva ovirajo ali celo spotikajo. Svojim vnukom želijo biti najboljši dedki in babice – s pripravo jedi po želji, z razumevanjem, učenjem, s poljubčki in z objemi pa tudi z izborom daril. Te odločitve moramo starši preprosto prepustiti starim staršem. Medvedek dedka ali babice bo vedno poseben medvedek. Stari starši so svoj del poti vzgoje prehodili, zdaj so tu, da vnuke razvajajo in nič ni narobe, da jim mi to dovolimo.«

Eno so pričakovanja in želje otrok, drugo pa finančna zmožnost. Kako poiskati najboljšo pot?

Priprave na božično praznovanje (Foto: Pixabay)

»Tako, da razumemo, kaj so otroške želje, in da vzamemo to kot nekaj, kar buri otroško domišljijo. Sami moramo biti pri tem čustveno odgovorni ter otroku v procesu izbire in obdarovanja dati predvsem izkušnjo. Božiček prinese to, kar občuti, kar lahko ali za kar se je odločil – in tako se razbremenimo zaradi neizpolnjenih želja. Gre le za zabavo in prijetno druženje. Otroku lahko celo predlagamo, da si izbere željo, ki si jo bo uresničil sam, z varčevanjem, mi pa mu pokažemo pot do cilja. Brez žuganja in modrovanja. Tako mu damo izkušnjo za življenje in ga spodbujamo, da cilj doseže. Takrat bosta veliko večja tudi njegova hvaležnost in osebno zadovoljstvo.«

Kako pa ustvariti najbolj doživet božični večer?

»Vsaka družina ima svoje rituale, in bolj kot jih ponavljamo iz leta v leto in plemenitimo z doživljanjem ter skladno z otroško domišljijo, močnejši so spomini na te večere. Lahko nastavljamo piškote, lovimo Božička, ob darilih pustimo Božičkove sledi ali mogoče njegovo pismo – pomembno je, da smo skupaj, da skupaj postavljamo praznično drevesce, odpiramo darila, pripravljamo večerjo, da gremo mogoče skupaj k maši ali le na nočni sprehod, skratka, da uživamo skupaj s ščepcem igrivosti. Vsak majhen spodrsljaj, ko nam mogoče ne uspe kakšna sladica, vsako duhovito darilce in vsako norčijo, ki nas nasmeje, si bodo otroci zapomnili za vse življenje in tako v valečo se kepo vsako leto položili nove spomine.«

Celoten intervju je na voljo v decembrski prilogi Dolenjskega lista ŽIVA.

‹ nazaj