bela krajina

Kolpa je ranjena: Kako ji pomagati?

5.3.2024 | 14:10 | M. Glavonjić

Črnomelj - Mejna reka Kolpa je s svojimi pritoki slovenski naravni biser, ki žal že več let kaže negativne trende, kot so segrevanje v poletnih mesecih, nižanje pretoka, upad ribjega fonda ter vse večja turistična obremenitev prostora in še kaj. Na te izzive so opozorili udeleženci okrogle mize z naslovom "Kolpa (Kup): kako obrniti negativne trende", ki jo je pripravilo Društvo Proteus - Gibanje za naravno okolje Bela krajina.

Po letu 2004 so po slovenski in evropski zakonodaji Kolpo zaradi njene vrednosti ovrednotili kot ekološko pomembno zavarovano območje, del krajinskega parka in kot območje Natura 2000. V slovenskem merilu še vedno velja za najbolj ohranjano reko in reko v dobrem stanju. "Ampak se v zadnjem času po več manjših segmentih srečujemo s postopnim upadanjem kvalitete tega dobrega (habitatnega) stanja," je na negativne trende opozorila Barbara Kink iz novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave. Kot glavne grožnje je izpostavila še pozidave z urbanizacijo, neurejeno javno gospodarsko infrastrukturo, neurejen promet in intenzivno kmetijstvo.

Podnebne spremembe nam že dolgo izstavljajo račune, kar vidimo tudi to zimo, ki je praktično ni bilo. Lahko pričakujemo spomladansko in poletno sušo, kar bo imelo zaradi nizkih pretokov sila negativen vpliv na ribjo populacijo. Tu so še neurejeni funkcionalni ribji prehodi, zaradi česar ribe pred selitvijo doživijo stres, je izpostavil Dušan Ciuha, strokovnjak za prehode za vodne organizme. Pritrdil mu je tudi Bojan Levai iz Ribiške družine Črnomelj in izpostavil vse večjo turistično obremenitev Kolpe ter zlivanje komunalnih odplak.

Ekologa dr. Dušana Pluta skrbijo občutne spremembe biotske pestrosti, kar pomeni, da je reka ranjena, in tudi dvig letnih temperatur vode dolvodno za 2 do 3 stopinje. Na parametre kakovosti vode vpliva tudi površinska gradnja jezov, na kar je opozorila tudi Mira Ivanovič, svoj čas zaposlena na novomeškem Zavodu za varstvo narave. "Pred 30 leti je bilo brez upoštevanja navodil stroke obnovljenih šest nepretočnih jezov. V Kolpo je bil preprosto zlit beton. Narejena je bila večja škoda kot korist," je prepričana.

Kaj pravijo na občini? Kako obrniti trende? Podrobneje v četrtkovi tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj