Poslanska skupina SDS je vložila predlog za posvetovalni referendum o graditvi drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev. Predlagajo čim hitrejšo izvedbo referenduma in nato čim hitrejšo zgraditev navedenega. Podpirajo jih tudi v Državnem svetu RS in gospodarstvu. Predsednik vlade Robert Golob javno predlog sicer podpira, hkrati pa je videti, da ne misli tako, kot govori.
V Sloveniji dobro petino vse električne energije pridobimo iz jedrske energije. Slednjo pridobivamo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki predstavlja približno 40 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije, polovica te pripada polovični solastnici elektrarne, to je Republiki Hrvaški.
Slovenija se bo čez dobrih deset let spoprijela z izzivom zmanjšane energetske samooskrbe, saj smo zadnjih 40 let večino elektrike pridobili iz jedrske elektrarne, termoelektrarne in hidroelektrarn, vendar pa v prihodnjih letih sledijo številne prelomnice. Leta 2033 naj bi zaprli Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ 6). Leta 2043 bo prvi blok NEK star 60 let in ga bodo morda morali ugasniti, če ne bomo dobili dovoljenja za podaljšanje obratovanja. Do leta 2050 naj bi tudi povsem razogljičili energetiko. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brez jedrske energije prehod v brezogljično družbo težji in dražji. Potrebujemo torej stabilen, stalen in zelen vir energije, če želimo ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva. Jedrska energija je zagotovo takšen vir energije, zgraditev drugega bloka NEK pa je nujno potrebna ter predstavlja tudi stabilen ter varen način pridobivanja električne energije.
Kako je v drugih državah
Tudi veliko drugih evropskih držav se ozira k vzpostavitvi novih jedrskih reaktorjev (Velika Britanija, Francija, Poljska, Švedska idr.). Številne države tako povečujejo svoj proračun za jedrsko energijo. Tako je Združeno kraljestvo že leta 2022 napovedalo povečanje energetske neodvisnosti in hkrati graditev osmih novih jedrskih reaktorjev. Jedrske kapacitete bo povečala tudi Poljska, Francija pa je potrdila ambiciozen vladni načrt vlaganj v jedrsko energijo, katerega ključna točka je zgraditev šestih novih reaktorjev. Junija 2023 je nov energetski cilj sprejela tudi Švedska, vanj je vključila jedrsko energijo. Nove jedrske elektrarne v Evropi gradijo še na Finskem, Slovaškem in Madžarskem. Vse to nakazuje, da se države usmerjajo k jedrski tehnologiji, saj je dokazano, da ta omogoča energetsko neodvisnost, zmanjšuje toplogredne izpuste, graditev jedrskih objektov pa stimulira gospodarstvo. Zato ima jedrska energija eno ključnih vlog v energetiki. Med zelene vire jo je uvrstila tudi Evropska komisija. Tako evropski parlament kot Evropska komisija pa ugotavljata, da brez jedrske energije ni energetske varnosti za Evropo.
SDS za posvetovalni referendum
Drugi blok NEK tako ni projekt enega podjetja, kot nam zdaj poskušajo dopovedati kadri Roberta Goloba, ampak projekt celotne Slovenije, ki nujno potrebuje močan in stabilen vir energije. Na to opozarjajo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS), kjer so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zgraditvi drugega bloka v NEK in manjših modularnih reaktorjev.
V SDS so spomnili, da sta parlamentarna odbora (za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbor za gospodarstvo) na skupni seji 11. oktobra 2023 sprejela sklep, s katerim podpirata pospešitev aktivnosti na projektu NEK2. Vladi so predlagali, da nadaljuje z vsemi potrebnimi aktivnostmi za njegovo pripravo na učinkovit in transparenten način. Spomnili so še, da je v Programu za delo koalicije 2022–2026 na strani 58 navedeno: »Odgovorna odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne. Spoštovali bomo odločitev ljudi na referendumu.«
Referendum hkrati z evropskimi volitvami
Vzroke za razpis referenduma je sredi januarja na novinarski konferenci predstavil poslanec Tomaž Lisec (SDS), ki prihaja iz Posavja. Dejal je: “Referendum pomeni najvišjo obliko izražanja demokracije, in ker ima državni zbor možnost razpisa posvetovalnega referenduma, menimo, da je prav, da se z vidika zagotavljanja stabilnega vira energije ljudje čim prej odločijo, ali so za nizkocenoven in dostopen vir električne energije. Referendum bi lahko izvedli tudi vzporedno z evropskimi volitvami.”
Podpora državnega sveta in gospodarstva
K čimprejšnji odločitvi o graditvi drugega bloka v NEK so pozvali tudi v Državnem svetu RS in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Konec januarja so namreč pripravili skupen posvet, po katerem so sporočili, da mora prihodnja energetska mešanica Slovenije vključevati proizvodnjo elektrike z jedrsko energijo. Odločitev glede graditve drugega bloka krške nuklearke pa je treba sprejeti čim prej. Predsednik državnega sveta, tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič je na posvetu dejal, da je treba preprečiti, da bi se dekarbonizacija spremenila v deindustrializacijo in energetsko revščino. Energetska strategija bi morala temeljiti na mešanici dostopnih energetskih virov, tudi z nadaljnjo uporabo jedrske energije.
Strinjal se je s pobudniki posvetovalnega referenduma, poslanci SDS, glede izvedbe referenduma hkrati z evropskimi volitvami in glede morebitnega referendumskega vprašanja, ki bi spraševalo o podpori “stabilni in cenovno dostopni oskrbi” z elektriko iz drugega bloka NEK in tudi modularnih reaktorjev.
Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je dejal, da ima slovenska industrija velike načrte glede razogljičenja, da pa pri tem potrebuje podporo države, med drugim v obliki zanesljive dobave elektrike. Pri tem je treba spodbujati rabo obnovljivih virov energije (OVE), a ne zanemariti prednosti Slovenije pri hidroenegiji in jedrski energiji. Šimonka je opozoril, da je treba odločitev o drugem bloku NEK treba sprejeti čim prej, referendum naj bo hkrati z evropskimi volitvami, je pozval. Ljudje naj povedo, ali podpirajo jedrsko energijo, drugo − npr. tehnologijo in moč elektrarne ter finančno konstrukcijo − pa naj določi stroka skupaj s politiko, je o najboljši poti prepričan Šimonka. Da je smiselno referendum izvesti čim prej, se strinja tudi velika večina članov vladne delovne skupine za NEK 2, je dejal vodja te skupine in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za koordinacijo projekta NEK 2, Danijel Levičar. Kot ključno za uspeh tako velikih projektov je navedel podporo ljudi in lokalnega okolja.
Golobovi (prazni) izgovori
Konec januarja, po vloženi pobudi SDS za referendum, se je sešel politični vrh, tema srečanja pa je bila dolgotrajna raba jedrske energije v Sloveniji. Vseh pet parlamentarnih strank se je na srečanju o prihodnosti uporabe jedrske energije v Sloveniji strinjalo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu drugega bloka jedrske elektrarne in da bo posvetovalni referendum še letos, je napovedal Golob. Po njegovem mnenju pa podobne projekte najbolj zavlačuje prostorska zakonodaja. Pri tem je pozabil, da ima kot premier škarje in platno v svojih rokah. Temelj za oblikovanje referendumskega vprašanja bo po njegovih besedah resolucija o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, katere predlog naj bi vlada v naslednjih dneh oz. tednih poslala v državni zbor. Kako bo s tem, bomo v množici obljub, ki ostajajo neuresničene, seveda spremljali. Kot kaže, pa se lahko zaplete tudi pri Golobovi napovedi, da se bo “vseh pet parlamentarnih strank podpisalo pod referendumsko vprašanje in potem tudi v kampanji zastopalo pozitivno stališče do jedrske energije v naši energetski prihodnosti”.
Referendum še v letošnjem letu je tudi po Golobovih besedah smiseln, ker se s tem lahko pospešijo določeni postopki, predvsem umeščanje v prostor, in ker bi dali zeleno luč investitorju za pripravljalne aktivnosti, ki bodo stale več kot 100 milijonov evrov. Ni pa se strinjal, da bi bil referendum skupaj z evropskimi volitvami (v začetku junija), po njegovem naj bi bil v drugi polovici leta.
Odločitev o investiciji bo po njegovih besedah sprejeta leta 2027 ali 2028, ko naj bi bili znani tudi podatki med drugim o moči elektrarne in vrednosti investicije. Mogoče je, da bo takrat še en referendum o projektu, je napovedal Golob. O sodelovanja drugih držav in o tem, koliko proračunskih sredstev bo v projekt vložila država, je pojasnil, da bo, ko bo sprejeta odločitev, ta vključevala tudi poslovni model in kdo so investitorji. Takrat se bo odločalo o vsem tem.
Izvedba referenduma o drugem bloku NEK je politična odločitev, družba Gen energija, ki je investitor, bo zagotovila čim bolj objektivne informacije za čim bolj objektivno razpravo, je v Krškem v odzivu na predlog SDS za posvetovalni referendum dejal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Raziskave kažejo, da podpora graditvi drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem narašča.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša: “Veseli smo, da smo z našo referendumsko pobudo pospešili proces glede posvetovalnega referenduma o NEK 2 in da zdaj glede rokov ni več dvoma, saj je bil dosežen dogovor, da bo referendum izpeljan še letos,” je dejal Janša in dodal: “Vsak mesec časa, ki ga bo Slovenija pridobila in se prej postavila v vrsto za jedrske reaktorje, se meri v desetinah milijonov evrov, ki jih bomo slovenski davkoplačevalci na takšen ali drugačen način plačali. Tukaj je čas tudi finančna komponenta.” Kot je še poudaril predsednik SDS, Slovenija ne izdeluje jedrskih reaktorjev, odvisni smo od tistih, ki to počnejo. Vrste zanje pa se daljšajo, čas dobave se daljša, kar tudi pomeni, da se cene višajo. Zaradi tega je bil sestanek po njegovem koristen. Ne samo z vidika doseganja političnega soglasja, ampak predvsem zaradi tega, ker se bo, če bo ta dogovor uresničen, pospešil proces graditve drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
Vida Kocjan
Prispevek je bil prvotno objavljen v Demokraciji