Na nujni seji odbora DZ-ja za kulturo, sklicani na pobudo poslanske skupine SDS-a, je njen poslanec Andrej Hoivik v uvodu dejal, da je sovražni govor najti v sovražnosti do politike predsednika SDS-a Janeza Janše. Kar naj bi vodilo tudi do fizičnega napada na poslanca SDS-a Branka Grimsa.

Svetovalec na ministrstvu za kulturo Lenart J. Kučič je v razpravi pojasnil, da so države po svetu previdne pri zapisovanju definicij sovražnega govora v medijsko in druge zakonodaje, saj so zgodovinski primeri, ko se ga je izkoriščalo za utišanje kritičnih glasov.

V slovenski medijski zakonodaji je sicer definiran, vendar zanj niso predvidene sankcije. Kučič dodatno težavo vidi v tem, da se večji del sovražnega govora pojavlja na nereguliranih blogih in predvsem na družbenih omrežjih. Zato je treba obravnavati problematiko velikih tehnoloških platform, kar na ravni EU-ja že počnejo.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes se je strinjal, da je zaradi tanke meje med sovražnim govorom in cenzuro te stvari treba pravno zapisati "s tresočo roko". Spomnil je, da na ministrstvu pripravljajo novelo kazenskega zakonika, ki bo v primeru sprejetja sodnikom omogočil, da storilcu prisodijo obteževalno okoliščino, če je nekaj storil iz nagiba na podlagi osebne okoliščine oškodovanca, v smislu spola, spolne usmerjenosti, porekla, premoženjskega stanja, družbenega položaja in podobnega.

Sovražni govor je varnostna težava

Vodja sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi Tomislav Omejec pa je povedal, da sovražni govor policija razume kot veliko varnostno težavo, s katero se spoprijemajo že več kot desetletje. V tem času je naraslo število prijav, ki pa so jih morali zavreči, ker ne ustrezajo standardom obravnave kaznivih dejanj.

Po Omejčevih besedah policija opaža t. i. prenos sovražnega govora od nosilcev družbenopolitične moči k državljanom. To sodi v polje političnega diskurza, zato si na policiji želijo, da bi družba in nosilci politične moči opravili svoje delo, da se kultura dialoga dvigne na višjo raven.

Profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj je dejala, da pojav sovražnega govora spremlja že 15 let, v tem času pa je nehala verjeti, da je te stvari mogoče pravno urediti.

Sovražni govor z znaki kaznivega dejanja namreč praviloma zagrešijo anonimni ljudje, ki so v stiskah, morda neuki in so razdraženi. Nosilci moči ga ne zagrešijo, ker znajo sovražno govoriti na način, da to ni kaznivo dejanje, je bila jasna.

Odbor DZ-ja pa je tudi odprl namero o vzpostavitvi posebne akcijske skupine za preprečevanje sovražnega govora.