Oglasi tridesetletja: Čistilka, Dobre vile in Slovenija, moja dežela

Včeraj so na 30. slovenskem oglaševalskem festivalu razglasili zmagovalne spote po izboru občinstva.
Fotografija: Oglas Čistilka je agencija Futura DDB posnela na Švedskem. Foto arhiv Futura DDB
Odpri galerijo
Oglas Čistilka je agencija Futura DDB posnela na Švedskem. Foto arhiv Futura DDB

Občinstvo je odločilo, med desetimi finalisti je za oglase tridesetletja izglasovalo Čistilko (Futura DDB), Dobre vile (Luna\TBWA) in Slovenijo, mojo deželo, I feel Slovenia (Studio marketing). »Čistilka je bil prvi naš oglas, ki smo ga posneli v tujini. Na Švedskem so imeli konec 90. let izredno visok kreativni output, švedski avtorji so pobirali tudi nagrade na canskem oglaševalskem festivalu. In mi smo rinili tja, kjer so bili najboljši, kar je podprl tudi naročnik Zavarovalnica Triglav. S Švedi imamo očitno kar srečo in uspeh, zdaj so z našo kampanjo za Lesnino vnovič v ospredju,« je za Delo strnil soustanovitelj in partner agencije Futura DDB Marko Vičič. In potrdil, da je zmagovalna »slovenska« Čistilka v resnici – Švedinja.

»Saj veste, kako je z nami, Slovenci. Vedno smo prepričani, da ima sosed boljšega konja. Zdaj je čas, da postanemo ponosni na svojega,« je ob zmagi Čistilke dejal Vital Verlič, ki se je pod spot iz leta 1999 podpisal kot kreativni direktor pa tudi tekstopisec (slednje z Boštjanom Tadlom).



Po Verličevih besedah je to lep primer dolgoletnega sodelovanja z naročnikom, in če je talent univerzalen, torej, ali ga imaš ali pa ne, pravi, da priložnost ni univerzalna, temveč jo je treba izkoristiti. Konec 90. let je bilo za njimi že dobro desetletje sodelovanja z Zavarovalnico Triglav. Tudi akcija, ki so jo zanjo naredili na temo Murphyjevih zakonov pred tem, je agencijo Futura postavila na slovenski oglasni zemljevid, poudarja.

»Leto prej, preden smo posneli Čistilko, sem bil na oglaševalskem festivalu Cannesu, kjer je režiser Jesper Ericstam prejel canskega leva. Na zabavi sem ga nagovarjal, ali bi še z nami posnel kakšen zmagovalni oglas. Dejal je, da bo, če ga bomo prepričali. Tako smo mu poslali scenarij za spot s kužki za avtomobilsko zavarovanje ter za Čistilko in najeli ilustratorja Gorazda Vahna, da je zrisal scenarij. Iz Švedske pa smo v odgovor dobili kar posneto snemalno knjigo na kaseti vhs. Naslednja faza je bila – cena. Sporočili smo mu, koliko bi to stalo pri nas, on pa je naposled privolil, češ, ok, naj vam bo, ker mi je zadeva res všeč,« se spominja Verlič.

Tako so ga posneli le za nekoliko višjo ceno kot pri nas, izlet v Stockholm pa je bila izkušnja, ki je ostala v spominu. Tudi zaradi snemanja sicer manj prepoznavnega spota s švedskim zvezdnikom, border colliejem, ki je imel celo krog svojih oboževalcev in varnostnika.

Kot je dodal Marko Vičič, so na Švedskem leto zatem posneli še serijo oglasov za Poli oziroma Perutnino Ptuj v okviru kampanje Medtem ko ljudje jejo, ne mislijo na kriminal!, nekaj let zatem so režiserja Jesperja Ericstama k projektom povabili v Slovenijo. Čistilka sicer ni dobila canskega leva, pravi, a je bila leto zatem nagrajena z zlato palčko na Golden Drumu ter z velikim priznanjem na SOF in je prejela še nagrado epica.


 

Gledalci zahtevali daljšo različico


Kar pod štiri od desetih oglasov v finalnem izboru za oglas tridesetletja, tudi Dobre vile, ki so nastale za Športno loterijo, se je kot avtor tako ali drugače podpisal copywriter, kreativni direktor in režiser Miha Hočevar. Pravi, da težko izloči katerega, da pa mu je všeč, da so si različni in da niso vsi humorni.



»Za Belinko je nastal zelo poetičen oglas, ki ga je bral moj oče (Janez Hočevar Rifle, op. p.), Stojan Pelko pa ga je okronal z legendarnim sloganom: 'Les je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane',« je povedal Hočevar, ki je za ta spot napisal tudi rimajoče se verze na lepoto lesa. Izpostavil je njegovo funkcionalnost, v glavnih vlogah pa pustil lesene izdelke, neživo naravo, tihožitja.

Oglasa Dobre vile in Kdor ne skače, ni Slovenc sta mu ljuba zaradi ekipe, amaterskih igralcev iz skupine Grapefruit iz gledališča Glej, s katerimi ga povezuje dolgoletno prijateljstvo. »Sicer pa so Dobre vile izjemno dolg oglas, še zlasti z današnjega vidika, skoraj minuto in pol trajajo. Ker so ga predvajali samo na Pop TV in je imel naročnik z njimi pavšal za oglase, z dolžino nisem bil omejen. So pa sčasoma s televizije začeli pritiskati, saj je ta oglas zasedel skoraj cel oglasni blok. A ko sem potem naredil skrajšano verzijo, so ljudje začeli pisati protestna pisma – to so bili časi, ko internet še ni bil razširjen –, da hočejo nazaj daljšo, kar je zelo zanimivo še zlasti z današnjega gledišča, ko samo čakamo, da reklame čim prej minejo,« je kanček zgodovine razkril Hočevar.



Dodaja, da si ljudje pogosto zmotno predstavljajo, da je snemati oglase zabavno, v resnici pa je to zelo naporen posel z veliko nervoze. Dobre vile so snemali še na filmski trak, ki ni bil tako občutljiv, kot so današnje tehnologije, in ker so snemali jeseni, ko je bil dan že zelo kratek, brez luči, samo z odsevniki, so jih snemali kar tri dni. Vse je bilo blatno, med nastopajočimi je bila tudi krava, in kot pravi Delov fotograf Matej Družnik, ki je nastopil v vlogi ene od vil, je bilo tudi zelo mraz, zato se s snemanja najbolj spomni, kako ga je zeblo v najlonkah. Spot Halo, Nina, ki ga je Hočevar posnel za Si.mobil v začetku prodora mobilne telefonije, bi bil danes morda pretiran, ugiba, a v resnici je priljubljenost doživel prav zaradi svoje drznosti, »te face tega mulca pa tudi zapeljive mame, ki jo je odigrala hrvaška igralka«.



»Vse te reklame so bile uspešne, še zdaj se jih spomnimo, imele pa so tudi naročnike, ki so razumeli, da je to posel nas, kreativcev. Pustili so nam proste roke, zato so bili tudi oglasi bolj drzni, kot so danes,« je povedal vsestranski kreativec. V treh desetletjih se je po Hočevarjevih besedah oglaševalska panoga zelo segmentirala in razvila, vanjo je vpetih tudi več ljudi.

Kot opaža, pa je kreativnih presežkov vse manj, zdi se mu, kot da bi bili vsi malo v krču in se ne bi upali tvegati s kakšno drznejšo zamislijo, zaradi česar so si oglasi tudi vse bolj podobni, po drugi strani pa je res, danes se je treba ogibati tudi seksizmu, šovinizmu ..., zahtevana je politična korektnost. »Zato ostajajo le še kužki in srečne mame. A v resnici so tudi slednje politično nekorektne,« še dodaja Hočevar.
 

Pesem je v spot padla v montaži




Med tiste, ki so v jagodnem izboru desetih – poleg legendarnih Studia marketing Slovenija, moja dežela in Frutek, o katerih smo že izdatneje pisali –, se je v spomin vtisnil tudi spot, ki ga je kreativa Pristopa pod vodstvom Aljoše Bagole in naslovom Lupčka mi je dala zasnovala za Siol ob preimenovanju in preoblikovanju v slovenski digitalni medij Planet Siol.net. Skušali so ga pozicionirati kot vedno in povsod dosegljiv medij, pod sloganom Ko se kaj zgodi, želite to povedati vsem. Mi tudi. pa so zasnovali emocionalno zgodbo dečka, ki dobi prvi poljub in želi to novico deliti z drugimi.



»V glavnih vlogah sta nastopila šestletnika Tjaž Drganc in Noa Ekstanič Frančeškin. Oglas smo snemali dva dni v Prekmurju, režiser Jure Matjažič pa je precej časa posvetil temu, da sta se s Tjažem res spoprijateljila. Danes je izjemno simpatičen najstnik, Jure pa je z njim ostal v stiku. Pesem The four tops: I can’t help myself ni bila del osnovnega načrta, ker za kaj takega niti ni bilo proračuna, potem pa se je pojavila v montaži. Brez vednosti naročnika smo vprašali za ceno odkupa pesmi, nato pa smo naročniku kampanjo predstavili brez pesmi in s pesmijo in dodatnimi stroški. Odločitev je znana,« je povzela Ula Spindler, partnerica in izvršna direktorica za kakovost in upravljanje naročnikov pri Pristopu.

Po njenih besedah je komunikacijska akcija Lupčka mi je dala hitro postala vseslovenski hit, ta fraza se je pogosto spontano pojavljala v statusih na družabnih omrežjih, radijske postaje so ustvarjale parodije in nadaljevanja zgodbe, tiskani in spletni mediji pa so želeli objaviti čim več informacij o akciji (vključno s podatki o glavnih igralcih v tv-oglasu in izboru glasbene podlage).

Preberite še:

Komentarji: