DL: Alkoholizem ostaja problem - Več kot dva na dan umreta zaradi alkohola

3.1.2024 | 12:20

Za Slovenijo sta še vedno značilna t. i. mokra kultura in sprejemajoč odnos do pitja alkohola. (Foto: L. M.)

Za Slovenijo je še vedno značilna t. i. mokra kultura – Letos na območju PU Novo mesto 81 voznikov pod vplivom alkohola povzročilo nesrečo, lani 112 – Mladim bodimo dober zgled – Brezplačni preventivni programi – Zdravnica Gabrijela Plut iz ZP Semič: Najprej je potrebno osebno spoznanje, da je pitje problem

Kot pravijo strokovnjaki, je škodljivo pitje alkohola značilno za skoraj polovico Slovencev.

Slovenija še vedno velja za t. i. mokro kulturo, kar je posledica dolgoletnega sprejemajočega odnosa do pitja alkohola, ki spodbuja ohranjanje pivskih navad iz roda v rod. To potrjujejo tudi številke, čeprav se stanje malo spreminja na boljše.

Registrirana poraba alkohola je v Sloveniji velika in je v letu 2021 (za to leto so zadnji uradni podatki NIJZ) znašala 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Leto prej je bila ta številka nižja za skoraj liter čistega alkohola.

»Vsa neregistrirana poraba, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino,« pravijo v novomeški enoti NIJZ. Kar 55 odstotkov odraslih vsaj enkrat na leto pije čezmerno.

ŠKODLJIVO PITJE

Po podatkih NIJZ zaradi vzrokov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, na dan v Sloveniji umreta več kot dve osebi. To so smrti, ki bi jih lahko preprečili.Tu so še bolezni in okvare organov, do katerih privede uživanje prevelikih količin alkohola. Ta pogosto poškoduje trebušno slinavko, posledično se razvijejo sladkorna bolezen, prebavne težave, okvara jeter vodi v cirozo. Alkohol je eden od dejavnikov tveganja za arterijsko hipertenzijo, poškoduje možgane, kar vpliva na koncentracijo, pomnjenje, obnašanje, duševno zdravje, pojav demence. Pogoste so želodčne težave, alkohol je lahko vzrok motenj v spolnosti in zmanjševanja plodnosti, več je tudi posameznih vrst raka: žrela, ustne votline, požiralnika in drugih. Seveda ne gre pozabiti še na pogoste hujše poškodbe zaradi pijanosti, pogosto zaradi alkoholizma trpijo tudi odnosi doma in na delovnih mestih, naštevajo na NIJZ.

MLADI: STANJE SKRB VZBUJAJOČE

Odgovoren odnos do pitja alkohola je naloga celotne družbe, zlasti zaradi mladih. Podatki kažejo, da je več kot 80 odstotkov slovenskih 15-letnikov že pilo alkoholne pijače, in to kljub prepovedi prodaje alkohola mladoletnim. »To je skrb vzbujajoče. Starši in druge odrasle osebe smo zgled in pomembno vplivamo na odnos, ki ga bodo naši otroci in mladostniki razvili do pitja alkoholnih pijač. Smo torej prvi, ki lahko nekaj naredimo – že s tem, da pogledamo svoj odnos do pitja alkohola in ponudimo zgled z izbiro čim manj ali nič alkohola,« pravijo na novomeškem NIJZ.

Gabrijela Plut, dr. med., spec. druž. med.: »Trend navade pitja alkohola se le spreminja na boljše.«

PREVENTIVNI PROGRAMI

V Sloveniji deluje program SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), v katerega spada tudi učenje, da bomo znali ustrezno podpreti tiste, ki so se pripravljeni izviti iz primeža odvisnosti. Kajti opitosti ne obsojamo, dokler ji ne sledi razvoj odvisnosti od alkohola ali njeno zdravljenje – takrat družba obsodi takšne ljudi kot slabiče, in tudi ko se uspešno spopadejo z zasvojenostjo, jih neizogibno doleti stigma.

Na Dolenjskem tega programa še ni, a pri skrbi za zdravje delujejo brezplačni preventivni program Skupaj za zdravje in delavnice Zdravi odnosi, izvajajo pa jih centri za krepitev zdravja v naših zdravstvenih domovih. »V teh programih svetujemo vsakomur pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola. Želimo podpreti vsakega, da zaustavi pot, ki lahko vodi k zasvojenosti, da izbere zdrave alternative in poskrbi za bolj zdravo življenje sebe ter svoje bližje in širše okolice,« povedo na NIJZ.

KO JE PITJE PROBLEM

V te preventivne programe svoje paciente usmerja tudi Gabrijela Plut, specialistka družinske medicine, ki že dve desetletji dela v ambulanti družinske medicine v zdravstveni postaji Semič v okviru ZD Črnomelj.

»Za napotitev na zdravljenje je najprej potrebno spoznanje, da je pitje problem. Oseba se mora soočiti s tem in prostovoljno oditi na zdravljenje ter pri njem vztrajati. To je dolg proces, sodelovati mora več deležnikov: pacient, zdravnik, svojci in terapevt, včasih je treba vključiti tudi delovno okolje. Najpogosteje so pacienti napoteni k alkohologu na pogovor, sledi vključitev v bolnišnično zdravljenje, nato se nadaljuje ambulantno,« pove Gabrijela Plut, ki poudari, da je po končanem zdravljenju zaželeno, da se oseba vključi v klub anonimnih alkoholikov v domačem okolju.

»Zdravljenje je vseživljenjski proces. Žal so ponovitve pogoste, a pomembno je osebo spodbujati, in je ne obsojati. Druga oblika so skupnosti, komune, v katerih se tudi zdravijo odvisniki od alkohola. Prav tako imamo v centru za krepitev zdravja v ZD delavnice in individualne posvete za te paciente,« razloži sogovornica, ki se ji vsako pitje alkohola sicer ne zdi problematično, »ga je pa pametno nadzirati«.

Meni, da imamo Slovenci še vedno preveč toleranten odnos do alkohola, velika in lahka je dostopnost do njega. »Se mi pa vseeno zdi, da preventivne akcije in promocije počasi vplivajo, da se trend navad spreminja,« pravi.

Poudari pomembnost zgleda, vzorcev, ki jih dobijo mladi v družini in okolju. »Če bo mladostnik imel okrog sebe različne izkušnje zabave brez alkohola in dober zgled odraslih, mogoče ne bo videl alkohola kot cilj na koncu tedna za zabavo in užitek,« meni.

POLICIJA: LETOS BOLJŠE

Podatki NIJZ o zdravju prebivalcev slovenskih občin za leto 2021 kažejo zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Že peto leto se nadaljuje trend zmanjševanja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, zmanjšal se je tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji.

V JV Sloveniji so v letu 2021 zabeležili manj visoko tveganega pitja, kot je slovensko povprečje – v regiji je bilo takih 39,9 odstotka, slovensko povprečje pa je 43 odstotkov.

Drugače pa je bilo pri prometnih nesrečah, pri katerih je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. V JV regiji je bilo takih nesreč skoraj 10 odstotkov, slovensko povprečje pa je znašalo 8,9 odstotka.

In kako kaže letos na območju Policijske uprave Novo mesto? Alenka Drenik Rangus, predstavnica za odnose z javnostjo in samostojna policijska inšpektorica, pove, da je od začetka leta do konca oktobra 81 voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo, vozilo pod vplivom alkohola (lani v istem obdobju 112). V teh nesrečah se je pet oseb hudo poškodovalo (9), 32 lažje (34), v 49 primerih je nastala premoženjska škoda (69). Rezultati so torej vsaj do zdaj malo boljši.

V 40 odstotkih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji je bil vzrok neprilagojena hitrost, v 30 odstotkih nepravilna stran in smer vožnje in v 12 odstotkih nepravilen premik z vozilom. Policisti so letos na terenu 41.547 voznikom odredili preizkus alkoholiziranosti in 979 jih je vozilo pijanih, 32 pa jih je preizkus odklonilo. Odredili so tudi 102 pregleda zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog – 41 je bilo pozitivnih, 9 jih je preizkus odklonilo.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj