Vozniki z demenco predstavljajo visoko tveganje

25. 12. 2022 | Matjaž Gregorič
Deli

Veljavna prometna zakonodaja za aktivno udeležbo v cestnem prometu ne postavlja starostnih omejitev.

Reakcijski čas je pri starejših občutno daljši kot pri mladih, če so informacije hitre in nejasne, torej če sta si dva dražljaja po barvi, teži, velikosti ali obliki zelo podobna in zahtevata povsem različne reakcije. Starejši vozniki so tudi pogosteje kaznovani zaradi prekrškov v zvezi z neupoštevanjem prometnih znakov.

Končno odločitev o (ne)primernosti kandidata za podaljšanje vozniškega dovoljenja sprejme zdravnik specialist za medicino dela, prometa in športa, pri čemer pa so mu poleg drugih izvidov lahko v pomoč tudi opažanja inštruktorja, ki jih je ta zaznal pri vožnji kandidata za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Pri pregledu zdravnik lahko določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šolo vožnje.

Posebno poglavje so vozniki z demenco. V Sloveniji ima demenco že več kot 35.000 oseb, a je precej tudi bolnikov, ki te bolezni nimajo zapisane v zdravstveni kartoteki. Osebe z demenco pogosto menjujejo strani (levo, desno), ne prepoznavajo barv semaforja, prometne signalizacije, in so nepozorni na vrsto drugih okoliščin ter na cestnoprometne predpise. Pogosto so dezorientirani, se ne znajdejo, sploh na novih poteh ali v okoliščinah, kot je zelo gost promet. Vse to predstavlja visoko stopnjo tveganja za nastanek prometne nesreče. Takšni vozniki so za druge udeležence v prometu izjemno nepredvidljivi in posledično nevarni.

Različno o ustreznosti trenutne ureditve

Voznik je lahko vsakdo, dokler je v prometu varen. Kljub številnim pridobljenim izkušnjam v cestnem prometu in številnim varno prevoženim kilometrom pa je pri starejših voznikih izjemno pomemben kritičen vpogled v svoje aktualno zdravstveno stanje in posvetovanje s svojim osebnim zdravnikom.

O potrebnosti zdravstvene selekcije med starejšimi vozniki oziroma kontrolnega zdravniškega pregleda za ugotavljanje zmožnosti za vožnjo motornega vozila v starejšem življenjskem obdobju, za katerega velja vrsta meril, v ospredju pa je kontrola vida in kognitivnih sposobnosti, so mnenja deljena. Nekateri starejši vozniki kontrolnega zdravstvenega pregleda še vedno ne sprejemajo kot neke objektivne podobe svojega zdravstvenega stanja, ki zahteva tudi premislek o spremembi, pač pa kot finančno obremenitev in omejitev nekdaj že pridobljenih pravic.

Pravzaprav bi kakšen korak v smeri »pozitivne selekcije« morali storiti tisti, ki so odgovorni za prometno varnost. Za začetek morda tako, da bi vsakega starostnika po dopolnjenem 70. letu ob vlogi za podaljšanje vozniškega dovoljenja poslali na kontrolno vožnjo z inštruktorjem, ki bi lahko najbolj neposredno ugotovil, kakšne so dejanske sposobnosti posameznega voznika.

               

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja