Nemi obrazi s spomenikov obtožujejo in svarijo

24.1.2024 | 09:00

Vhodni objekt uničevalnega taborišča Auschwitz II, skozi katerega so pripeljali vlaki z interniranci. (Foto: Wikipedia)

Nemi obrazi s kamnitih spomenikov obtožujejo in svarijo, taka človeška tragedija nikdar več.

20. aprila 1889 leta se je v mestu Braunau v Avstriji rodil Adolf Hitler. Sam za sebe je bil prepričan, da je prav on tisti, ki bo svetu pokazal, da je nemška rasa edina prava rasa, izšla iz najstarejšega naroda sveta in s tem da ima tudi pravico zavladati vsem ostalim, ki jih potrebuje za težka dela, a po njegovem, najnevarnejše Jude, pa spraviti na drugi svet. Končno so bili krivi Judje za Jezusovo smrt.

Njegovi podporniki so izmišljali razne stvari, kako bi čim bolj zverinsko pobijali nezaželene Jude in ostale in se prikupili Hitlerju. Pri tem ni šlo prav nič za maščevanje Jezusove smrti, pač pa jim je bil uradno dan znak za pobijanje. Bila je to neka čudna politična odločitev, ki bi v primeru, da bi prišlo do česa neprijetnega, oprala krivde vlado in izvajalce.

''Genialna'' ideja so bila koncentracijska taborišča s krematoriji, kjer so lahko naenkrat usmrtili veliko število ljudi in jih tudi takoj v krematorijih sežgali. Še sami Nemci niso verjeli, da se to dogaja.

Blizu Krakowa na Poljskem so Nemci postavili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, »tovarna smrti« so ga poimenovali.

Na tem kraju je umrlo 1,5 milijona Judov in več tisoč Poljakov, Romov in drugih.

27. januar je dan, ko so zavezniki to taborišče osvobodili, našli so samo 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med njimi tudi 21 Slovenk. Generalna skupščina OZN je ta dan razglasila za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Beseda holokavst je starogrška beseda, ki pomeni žgalno daritev, kjer se celotna žrtev - daritev zažge.

Vsekakor bi v šolah morali učence seznaniti s tem, najbolje preko pričevanj preživelih in filmov, kot so Dnevnik Ane Frank, Teci deček, teci.

Na Irskem že prižgejo sveče na šolah in z minuto molka počastijo žrtve. V okolici šol pa na zelenicah posadijo še čebulice žafrana. Ker je latinsko ime za žafran KROKUS, rečemo temu tudi projekt KROKUS.

To grozljivo dejanje 2. sv. vojne naj bo opomin o tem, kam vodi sprevržena miselnost o rasni nadvladi in da se to ne bi ponovilo nikoli več.

E. C.