Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je danes ponovil, da je pri pripravi sprememb zakona o delovnih razmerjih kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da je bila delodajalska stran obravnavana izrazito neenakopravno. "Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog," je podčrtal.

Med rešitvami v noveli je kot problematično omenil dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini. V zvezi s prvim je dejal, da gre za neenako obravnavo varovanih kategorij delavcev, pri čemer da bodo celotno breme te ureditve nosili delodajalci, v zvezi z drugim pa, da je bil ukrep v zakon vključen mimo socialnega dialoga.

"Gospodarstvo je bilo v zadnjem letu deležno že mnogih obremenitev, če ne drugega, je že samo dan solidarnosti 14. avgusta 2023, ki ni imel jasno znanih učinkov, gospodarstvo stal več kot 120 milijonov evrov. Napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve v zvezi z obnovo po poplavah in pokojninsko reformo, dražje čezmejne storitve. Pri tem pa na vidiku še ni nobenih ukrepov, ki bi gospodarstvo vsaj deloma razbremenili," je bil kritičen Lotrič.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je zavrnil očitke o kršenju pravil ESS. Ob tem je spomnil na osrednje rešitve novele. Ta na podlagi evropskih direktiv prinaša pravico delavcev do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in do zahteve varnejše oblike zaposlitve, ob tem pa tudi subsidiarno odgovornost v gradbeništvu. Uvaja še druge spremembe v korist delavcev: dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov, pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa. Novela ščiti tudi žrtve nasilja v družini.

"Nič od tega ni kaj takega, da bi prekomerno obremenjevalo naše gospodarstvo, če naše gospodarstvo tega ne more preživeti, potem ni problem v tem zakonu," je prepričan. Spomnil je še, da novela predstavlja kompromisni predlog, saj so iz nje izpadle mnoge sprva predvidene rešitve, med njimi možnost 30-urnega polnega delovnika.

Kritičen je bil še, ker bo Slovenija zaradi veta najverjetneje zamudila rok za implementacijo evropskih direktiv, "za kar nam lahko grozi kazen Evropske komisije".

V poslanskih skupinah so danes ponavljali argumente iz preteklih dni. Aleksander Reberšek (NSi) je vnovič dejal, da je zakon "v enem delu spisan tako, da je uperjen proti delodajalcem". "Kratko bodo potegnili zaposleni, ker na dolgi rok ne bo služb," se boji. Delovna zakonodaja bo zdaj še bolj toga, na primer na področju opozorila pred odpovedjo pogodbe iz krivdnih razlogov, je menil.

V SD, tako Soniboj Knežak, nasprotno menijo, da se z novelo krepi pravni in socialni položaj delavcev v odnosu do delodajalcev ter zagotavlja pravičnejše in varnejše delovne pogoje za vse, ki sodelujejo v delovnem procesu.

"S to novelo se krpa luknje v do sedaj veljavnem zakonu, luknje, ki so jih našli nekateri delodajalci, da tako ohranjajo delavce in delavke poslušne in neorganizirane. Zlasti opozorilo pred odpovedjo in varstvo sindikalnih zaupnikov sta dve taki luknji," je nadaljeval Milan Jakopovič (Levica).

Darko Krajnc (Svoboda) pa se je obregnil ob krivično "poudarjanje enih in istih fam". "Govoriti samo o obremenjevanju, o nekih novih davkih, nič pa povedati o pomoči 200 milijonov draginjskih dodatkov gospodarstvu, 200 milijonov že izplačane škode popoplavne obnove gospodarstvu ... Dajmo biti malo realni, dajmo biti konkretni in povedati obe plati te zgodbe," je pozval. 

Za vnovično potrditev novele je bilo potrebnih 46 glasov. Za spremembe zakona je glasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo osem. Poslanci SDS tudi pri tokratnem odločanju o noveli niso sodelovali.