Priznanje podporniku sakralne dediščine

Slovensko konservatorsko društvo je v Narodni galeriji v Ljubljani podelilo Steletovo nagrado in tri Steletova priznanja za leto 2020. Nagrada, najvišje stanovsko odličje za življenjsko delo in vrhunske dosežke, je šla v roke Binetu Kovačiču, stanovsko priznanje pa tudi piranskemu župniku Zorku Bajcu.

Župnik Zorko Bajc ob  250 kilogramov težkem kipu nadangela 
Mihaela, ki so ga pred tremi leti sneli z vrha piranskega zvonika in 
ga odpeljali na restavriranje. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Župnik Zorko Bajc ob 250 kilogramov težkem kipu nadangela Mihaela, ki so ga pred tremi leti sneli z vrha piranskega zvonika in ga odpeljali na restavriranje. Foto: Tomaž Primožič/FPA

PIRAN > Utemeljitev, s katero so v Slovenskem konservatorskem društvu pospremili priznanje, namenjeno Zorku Bajcu, pravi, da ga prejema “za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu”. Ne le to; slovenski konservatorji so ponosni, da je med njimi osebnost, ki je upravitelj, prenovitelj in podpornik slovenske grajene dediščine ter predvsem zgled žlahtne duhovnosti, s katero plemeniti prostor Slovenije.

“Nagrade sem vesel, saj je na nek način ovrednotila moje delo in trud sodelavcev. Včasih prizadevanja, da bi se ohranili sakralni kulturni spomeniki, zahtevajo veliko časa in volje. Steletova nagrada je spodbuda za naprej, saj je pred nami še veliko dela. Obnoviti moramo fasado župnišča, zanima nas tudi prenova stopnišča, ki vodi na razgledno ploščad, pa tudi same ploščadi in zidu okoli cerkve sv. Jurija,” je priznanje komentiral Zorko Bajc.

Piranski župnik Zorko Bajc (levo) ob prejemu Steletovega priznanja.

Stanovska nagrada je poimenovana po začetniku konservatorstva na Slovenskem Francetu Steletu (1886 - 1972), slavnostna govornica je bila Jelka Pirkovič, lanska Steletova nagrajenka in vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, nagrade pa je podelil predsednik konservatorskega društva Srečko Štajmbaher.

Odkar je Zorko Bajc leta 2000 prevzel delo v župniji sv. Jurija v Piranu, je pri prenovi cerkve sv. Jurija nadgradil projekte z muzejsko razstavo liturgičnih predmetov in zaključil prezentacijo arheoloških najdb. Sledila je obnova baročne krstilnice z novo fasado in vhodnim stopniščem, svojo avtentično podobo pa je obdržala streha ter postala vzor ohranjanja podobe streh v spomeniških območjih.

Župnik je s podporo domačinov zagotovil ohranjanje cerkve sv. Roka, ki je dobila novo fasado in notranjščino. V cerkvi Marije Tolažnice so izvedli statično sanacijo in prekrili streho ter obnovili fasado. Tudi Cerkev Marije Zdravja na piranski Punti ima novo streho in okna, njen štukaturni strop pa je restavriran.

Župnik je “podpisan” tudi pod nove zvonove v zvoniku sv. Jurija, kjer je dela zaokrožil z obnovo notranjščine zvonika. Uspešno je izpeljal podvig reševanja poškodovanega kipa nadangela Mihaela z vrha zvonika. Kot šolan fotograf in filmar je bil neprecenljiv pri snemanju dokumentarnega filma o restavriranju nadangela Mihaela.

Piranski župnik je dolgoletni predsednik Komisije za sakralno dediščino škofije Koper in aktivno sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, predvsem z Območno enoto Piran. Svoje poslanstvo ohranjanja kulturne dediščine pa je nadgradil s podiplomskim študijem umetnostne zgodovine na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu.


Najbolj brano