kultura

Založba Goga ob novostih napovedala poletni festivalski program

22.6.2023 | 09:10 | STA; M. K.

Novinarska konferenca (Foto: Založba Goga)

Ljubljana/Novo mesto - Novomeška založba Goga je v Ljubljani predstavila knjižne novosti, med njimi štiri dela domačih avtorjev in dve prevodni knjigi. Ob tem je napovedala poletni prireditveni program, ki bo s tremi festivali do začetka septembra razgibal dogajanje v Novem mestu.

Domače leposlovje in poezijo so pri založbi obogatili romani Svet je senca (Edgarja Kaosa) Julije Lukovnjak, Težka voda Pie Prezelj in Beli konjiček Sebastijana Preglja. Prvi je fantazijski roman izpod peresa študentke primerjalne književnosti in filozofije, ki ga je na predstavitvi označila kot branje za vse generacije. Tematike so pestre, prav tako liki, je povedala in dodala, da poleg fantazije vključuje tudi področja, ki se jim posveča študijsko. Ilustracije h knjigi je prispevala Maja Poljanec.

Težko vodo je Prezelj, sicer novinarka, postavila na podeželje v neimenovano, "a še kako slovensko" vas, kjer je pozornost na dveh protagonistkah. V navdih za pisanje ji je bila babica, po smrti katere je ugotovila, da ne ve veliko o njej, čeprav si delita dan rojstva. Želela je pisati o starejši ženski, pri tem pa se je spraševala, kakšna je meja med tem, kar je bila, in tem, kar bi lahko postala.

Babica je bila izhodišče tudi za Pregljev roman. Iz njenega pripovedovanja je namreč sestavil pripoved od konca prve do druge svetovne vojne o svoji prababici, čeprav je v njej tudi veliko fikcije. Zdelo se mu je pomembno pisati o tem, kako so ljudje doživljali takratno dogajanje, je povedal na predstavitvi. Pri založbi so knjigo označili za družinsko zgodovino, ki jo pravnuk zdaj odkriva prvič.

Vinko Möderndorfer je pri Gogi izdal pesniško zbirko Samota, v kateri se ukvarja s smislom bivanja, ki ga potrjuje umetnost, se zrelo dotika ljubezni kot velike skrivnosti slehernega življenja, smrti kot edine neznanke, o kateri lahko razmišlja zgolj poezija, ter na poetičen način ugotavlja resnice o svetu, v katerem ne bo več mogoče živeti. Kljub eksistencialnim temam pa zbirko prevevata svetloba in upanje, so zapisali pri založbi.

V prevodu Klemna Piska je izšel drugi del knjige Petrova imperatorica o ruski carici Katarini Veliki litovske pisateljice Kristine Sabaliauskaite, v prevodu Namite Subiotto pa roman Skrite želje, nemirna potovanja makedonskega pisatelja Vladimirja Jankovskega. Kot je povedala prevajalka, se delo ukvarja s kaotično sedanjostjo preko zgodb štirih protagonistov, ki živijo v Skopju, fragmentarno pa jih dopolnjuje še kakšnih 50 likov. Gre za nizanje kratkih zgodb oziroma kratkih biografij, s katerimi se osebe predstavljajo navzven.

Zadnja knjiga je del mednarodnega projekta, v okviru katerega bodo prevedli deset knjig v slovenščino in štiri dela v tuje jezike, med njimi Pregljev roman v švedščino, je povedala sodelavka založbe Manca Masnik.

Čez poletje bo založba v Novem mestu izvedla tri festivale, ki so tamkajšnjemu občinstvu že znani in ki so jih nedavno predstavljali tudi v dolenjski prestolnici: festival poulične umetnosti Rudi Potepuški, Novomeške poletne večere ter festival kratkih zgodb Novo mesto short. Na zadnjem nagradijo najboljšo zbirko kratkih zgodb. Nagrado so letos poimenovali po Maruši Krese, zanjo pa so nominirani Ajda Bračič za zbirko Leteči ljudje (LUD Literatura), Miklavž Komelj za zbirko Prva kresnica (Litera), Mojca Kumerdej za zbirko Gluha soba (Goga) in Vesna Lemaić za zbirko Trznil je, odprla je oko (Cankarjeva založba).

‹ nazaj