Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
torek, 23. april 2024
18:00 Literarno-glasbeni večer s Ksenijo Medved in Matejem Krajncem, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
18:00 Predstava: Čarodej Sam Sebastian - Knjige velikanke, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
19:00 Rebeka Dremelj: Jamska ženska, KCPT Šentjernej
19:00 Brez filtra z Anušo - Ana Petrič, ArtCaffe KCJT Novo mesto
sreda, 24. april 2024
08:00 Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, KD Mokronog
VečBela krajina
torek, 23. april 2024
18:00 Večer iger in pice za mlade, MC Metlika
18:00 Predavanje ''Trajnostno vinogradništvo'', ZIK Črnomelj
18:00 Predavanje: Demenca - od zavedanja k ukrepanju, večnamenski prostor Cerovec pri Črešnjevcu
19:00 Noč knjige – predstavitev pesniških zbirk Mladena Babiča, Ljudska knjižnica Metlika
sreda, 24. april 2024
19:00 Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna (pogovor z režiserko Majo Weiss), KD Črnomelj
VečPosavje
torek, 23. april 2024
17:00 QL predstava za otroke ''Trije prašički'', Qlandia Krško
18:00 Slovesnost v počastitev krvodajalstva v sevniški občini, Kulturna dvorana Sevnica
18:00 Plesna predstava Iz/najdena, KD Krško
sreda, 24. april 2024
17:00 - 20:00 Keramična delavnica, VGC Brežice
četrtek, 25. april 2024
18:00 Sanjski muzikal Polna luna, KD Krško
Več28.9.2022 | 14:00 | STA; M. K.
Metlika - V Belokranjskem muzeju v Metliki so po skoraj 50 letih od odprtja njene predhodnice sinoči odprli novo stalno arheološko razstavo. Predstavili so glavne območne arheološke najdbe od prazgodovine do srednjega veka, ker so v Beli krajini v zadnjih desetletjih odkrili več pomembnih novih najdišč in najdb, pa tudi več še nepredstavljenega gradiva.
Osnovna izhodišča pri postavitvi razstave Arheološko bogastvo Bele krajine so bila celovitost, izvirnost in uravnoteženost, je povedala njena avtorica in arheologinja Lucija Grahek.
Ker je Bela krajina geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi, je želela arheološko dediščino vseh treh tamkajšnjih občin predstaviti uravnoteženo. Razstavo je želela uravnotežiti tudi kronološko, z vsemi razstavljenim najdbami pa celovito predstaviti razvoj poseljenosti belokranjskega območja v vseh arheoloških obdobjih.
Med glavnimi predstavljenimi najdišči je opozorila na najstarejše odkrito belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču, v sobi s tako imenovanimi kovinskimi dobami pa z gradivom belokranjskih najdišč predstavljajo človekov razvoj od bakrene do mlajše železne dobe.
Sicer pa predstavljajo tovrstne najimenitnejše belokranjske najdbe in izpostavljajo predmete, po katerih se Bela krajina nekoliko razlikuje od dolenjskih in drugih slovenskih arheoloških najdb, je poudarila avtorica.
Tretja razstavna soba je v celoti posvečena železnodobnemu kompleksu v Podzemlju pri Metliki, v tej pa je razstavno mesto dobil tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018.
V preostalih sobah nove stalne arheološke razstave predstavljajo tudi antično in kasno antično oziroma zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam, je še dodala Grahkova.
Razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine so pripravljali dve leti, oblikoval jo je novomeški arhitekt-oblikovalec Jurij Kocuvan. Kot njen prvi del so jo umestili v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Kasneje bo dobila tudi razstavni katalog, pripravili bodo še razno spremljevalno in promocijsko gradivo, je povedala direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek.
Približno tretjino potrebnega denarja za razstavo je prispevalo ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji.
V Belokranjskem muzeju nameravajo sicer omenjeno širšo stalno postavitev od arheološke naprej v prihodnjih letih prenoviti ali delno povsem na novo urediti. Začeti nameravajo s srednjim vekom, je napovedala direktorica in še pristavila, da bo muzej po nekaj manj kot 50 letih, ko je bil brez tega, v kratkem dobil tudi redno zaposlenega arheologa.
Slika 1: Avtorica razstave Lucija Grahek (Foto: Rasto Božič/STA)
Slika 2: Belokranjski muzej po 50 letih do nove stalne arheološke razstave in tudi redno zaposlenega arheologa
Povezane objave
Ocene komentarjev