Haitijska tolpa za ugrabljene misijonarje zahteva skoraj 15 milijonov evrov odkupnine

Tolpa, ki je v soboto na Haitiju ugrabila skupino misijonarjev iz Združenih držav Amerike in Kanade, zahteva milijon dolarjev (okoli 860.000 evrov) odkupnine za vsako ugrabljeno osebo ali skupaj 17 milijonov dolarjev (okoli 14.620.000 evrov), je sporočilo haitijsko pravosodno ministrstvo. Washington Post pa je objavil sporočilo ene od žrtev, ki ga je med ugrabitvijo na hitro posredovala preko svojega mobilnega telefona: "Prosim, molite za nas. Zajeli so nas za talce, ugrabili so našega voznika. Molite, molite. Ne vemo, kam nas peljejo". 

Liszt Quitel, minister za pravosodje, je za Wall Street Journal povedal, da sta FBI in haitijska policija v stiku z ugrabitelji iz skupine 400 Mawozo, ki so misijonarje ugrabili zunaj prestolnice Port-au-Prince.

Vsi ugrabljeni so državljani ZDA, razen enega, ki je Kanadčan. Med njimi je pet moških, sedem žensk in pet otrok. Guardian poroča, da je najmlajši star le osem mesecev, drugi otroci pa so stari tri, šest, 14 in 15 let. 

"Poskušamo se pogoditi, ne da bi plačali odkupnino," je dejal Quitel. "To je prvi naš cilj. Bodimo iskreni: ko jim damo ta denar, bodo tega porabili za nakup orožja in streliva." 

Ista skupina kriminalcev pa je aprila ugrabila 10 ljudi, med katerimi je bilo sedem duhovnikov. Ti so bili na koncu izpuščeni, potem ko je država za dva duhovnika plačala odkupnino, je pojasnil Quitel. Po ugrabitvi duhovnikov je nadškofija v Port-au-Princeu dejala, da se je haitijska situacija "pogreznila v pekel" in dodala, da "nasilje oboroženih tolp" dobiva "neverjetne" razsežnosti.

Kdo so žrtve?

Misijonarji so delali za Christian Aids Ministries, neprofitno organizacijo s sedežem v ameriški zvezni državi Ohio, ki je priskrbela hrano in oblačila za otroke ter jim zagotovila potrebno nastanitev.

Misijonarska skupina med drugim ponuja svetopisemske tečaje, vodi zdravstveno ambulanto, pomaga sirotam in razdeljuje semena kmetom na Haitiju, so zapisali njeni člani v svojem letošnjem poročilu. V lanskem pa, da se je ameriško osebje po devetmesečni odsotnosti vrnilo v njihovo bazo na Haitiju "zaradi političnih nemirov". Ob tem so opozorili na "negotovost in težave", ki izhajajo iz takšne nestabilnosti, piše abc NEWS.

Tolpa je misijonarje prestregla na avtobusu, s katerim so se po obisku sirotišnice odpravili na letališče, saj so se nekateri člani nameravali vrniti v ZDA. Preostali del skupine bi po načrtu potem s svojim delom nadaljeval po drugih delih Haitija. 

Poročilo haitijskega neprofitnega centra za analizo in raziskave človekovih pravic je na Haitiju postalo vse bolj drzno in vsakdanje, saj je bilo v prvih devetih mesecih leta 2021 vsaj 628 incidentov.  

Gre za največjo tovrstno ugrabitev v zadnjih letih, haitijske tolpe pa postajajo vse bolj drzne, število ugrabitev narašča po atentatu na predsednika Jovenela Moiseja 7. julija in potresu 14. avgusta, ki je z magnitudo 7,2 stresel južni Haiti in terjal več kot 2200 življenj. Letošnje leto je bilo še posebej slabo, saj so do zdaj našteli več kot 600 ugrabitev, lani v enakem obdobju 231, statistiko navaja lokalna skupina civilne družbe BBC.