Furs pri odpiranju podjetij v BiH svari pred morebitnimi davčnimi utajami

V zadnjih letih davčni svetovalci ponujajo storitev odprtja podjetja v Bosni in Hercegovini. Običajno gre za celovito storitev, s pripravo akta o ustanovitvi, overitvijo dokumentov, registracijo na sodišču, odprtjem poslovnega računa na banki, pridobitvijo davčne številke podjetja, najemom poslovnega prostora in ureditvijo sedeža podjetja, prijavo začasnega prebivališča, pridobitvijo delovnega dovoljenja in drugimi poslovnimi aktivnostmi. Pri tem pogosto poudarjajo, da je za to potreben obisk v BiH le enkrat. 

Kot pojasnjujejo na Finančni upravi RS (Furs), odprtje podjetja v BiH davčni svetovalci prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 odstotkov) in DDV (17 odstotkov), v BiH pa niso obdavčena vozila, plovila in dividende.

"Uvodoma poudarjamo, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost in da so storitve res opravljene," poudarjajo na Fursu.

Ob tem dodajajo, da gre v nasprotnem primeru za agresivno davčno planiranje, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. "Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, tj. vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na 'skupnem naslovu'. Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni (in običajno edini) namen obstoja podjetja 'davčni prihranek'," še pravijo.

Slovenska podjetja, ki razmišljajo o odprtju podjetja izven Slovenije, se morajo zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov, opozarjajo na Fursu in dodajajo, da se v takšnih primerih posameznik znajde v shemi agresivnega davčnega planiranja, ki predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje tako s strani podjetja kot s strani posameznika. 

Na Fursu so podali tudi nekaj konkretnih primerov

Primer 1: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki ima sredstva za opravljanje storitev in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oz. večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko podjetje, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun podjetja v BiH. Za takšne primere zakonodaja ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.

Primer 2: Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki in se ji naloži ustrezno plačilo davkov. V obeh primerih je denar "kanaliziran" na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.

Primer 3: Posameznik se oglasi v državi, kjer ima podjetje iz BiH plačilni račun in iz njega dvigne denarna sredstva. Nato razpolaga z njimi prosto, brez priglasitve dohodka davčnemu organu.

Primer 4: Posameznik razpolaga s plačilno kartico podjetja v BiH in z njo plačuje zasebno porabo. Teh sredstev ne priglasi davčnemu organu.

Primer 5: Posameznik uvozi vozilo iz Nemčije v BiH in ga registrira na podjetje. To vozilo nato uporablja s tablicami BiH zgolj za zasebne namene v Sloveniji. Tako se posameznik želi izogniti plačilu davka v Sloveniji. Ker morajo biti takšna vozila registrirana v Sloveniji, kjer morajo biti plačane tudi vse dajatve (carina in davek), so takšni primeri predmet postopka pred Finančno upravo. 

Na Fursu pojasnjujejo, da vse zgoraj opisane sheme predstavljajo nezakonito poslovanje podjetja in ravnanje posameznika, katero se presoja v davčnem nadzoru, v katerem se na podlagi objektivnih okoliščin ugotavlja dejansko stanje. Če Furs ugotovi kršitve, davčni organ utajen davek naloži v plačilo, kršitelj pa je dolžan plačati tudi dodatne 7-odstotne obresti. Če so izpolnjeni znaki prekrška, kršitelju izrečejo tudi prekrškovno sankcijo. V primeru izpolnjenosti znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve ali ponarejanja listin po Kazenskem zakoniku pa se pred pristojnimi organi vodi tudi kazenski postopek.

Učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov vsako leto narašča, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov. Izmenjava podatkov o podjetjih v BiH, njihovem poslovanju, transakcijskih računih in drugih pomembnih podatkih je med Slovenijo in BiH urejena v okviru bilateralnih ali multilateralnih konvencij in se ažurno izvaja. Tako lahko Finančna uprava morebitna davčna izogibanja pravočasno zazna in sproži postopke zoper kršitelje.

Ustanavljanje podjetij v BiH po temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in postopanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah (npr. Ciper, Lihtenštajn, Srbija, Luksemburg, Švica).

"Finančna uprava je pozorna na podjetja, ustanovljena v BiH, in možne zlorabe tako z vidika pravilne obdavčitve poslovnih subjektov kot tudi pravilne obdavčitve posameznikov, ki so v ozadju celotne sheme in so se dejansko okoristile s spornimi transakcijami," še pravijo na Fursu in predlagajo, da oglaševanim shemam davčnih svetovalcev ne nasedate, v primeru nejasnosti, ali gre res za zakonito poslovanje, ali če imate kakšno vprašanje, se lahko obrnete nanje.