Temeljna načela ZN, ki so izšla iz spoznanj grozot druge svetovne vojne, so po Pahorjevih besedah še vedno popolnoma aktualna, organizacija sama pa še vedno dovolj moderna, da ponuja prostor mednarodnega dialoga in urejanja perečih vprašanj po mirni poti.
Združeni narodi, ki so lani praznovali četrt stoletja, imajo kaj pokazati kot rezultat svojih prizadevanj, je dejal in dodal, da si vsi njihovi iskreni pristaši želijo, da bi se bili sposobni organizacijsko, pravno in politično prilagoditi potrebam 21. stoletja.
Kot so sporočili iz njegovega urada, je spomnil, da bo Slovenija prihodnje leto praznovala 30-letnico članstva samostojne države v tej organizaciji, in poudaril, da je še v času osamosvojitve privzela za svoja vsa temeljna načela in vrednote ZN, začenši s spoštovanjem vladavine prava in mirnim reševanjem sporov.
Kot je dodal, vedno s ponosom poudarja, da Slovenija nima v svetu nobenega sovražnika, ima pa veliko prijateljev in bi to prijateljstvo rada še razširila. “V tem smislu vidim obrise neke nove nepotrebne hladne vojne kot zaskrbljujoče in v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi,” je dejal.
“Seveda ni nobenega dvoma, kam sodi Slovenija geopolitično, gospodarsko in vrednostno, je del zahodnega sveta, čezatlantskega zavezništva,” je dejal, dodal pa, da bi si želel, da globalnemu svetu, ki potrebuje veliko dialoga in sodelovanja za rešitev sodobnih izzivov ne bi bile vsiljene nove delitve in razhajanja, ki bi ogrožale varnost in napredek sveta.
Izpostavil je še urejene in odlične odnose Slovenije s sosednjimi državami in ocenil, da ima prav v tem obdobju najboljše sosedske odnose z vsemi štirimi državami hkrati.
Omenil je nekatera dejanja s sosednjimi državami v zadnjih letih, med drugim Trst in Bazovico, vrnitev Narodnega doma ter četrtkovo slovesnost ob navzočnosti dveh predsednikov v Novi Gorici in Gorici, pa tudi skupno obeležitev koroškega plebiscita ob njegovi 100-letnici, snidenje obeh narodnih skupnosti madžarske in slovenske v Porabju v navzočnosti obeh predsednikov ter odkritje spomenikov dveh umetniških velikanov v Ljubljani in v Zagrebu v istem dnevu.
Pahor je kot slavnosti govornik nastopil na današnji osrednji slovesnosti ob prihajajočem dnevu ZN, s katero so izpostavili tudi lansko 75-letnico ZN in 30-letnico članstva Slovenije v njej, ki bo prihodnje leto. Slovesnost je gostil Slovenj Gradec, ki nosi naziv ZN mesto glasnik miru.
Dan ZN obeležujemo 24. oktobra v spomin na ta dan leta 1945, ko je večina ustanovnih članic na čelu z vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta – ZDA, tedanjo Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo – ratificirala ustanovno listino ZN. Ta opredeljuje cilje in načela organizacije ter poudarja miroljubno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti.
Ob nastanku so imeli ZN 51 držav članic, danes jih štejejo 193. Slovenija je članica te svetovne organizacije postala 22. maja 1992.
