Veseli december pri nas in v Katarju

Veseli nogometni december se nadaljuje. Vsaj v Katarju, kjer bo v nedeljo padel zastor na 22. svetovno prvenstvo (SP). Vzporedno in v senci mundiala so v preteklih dveh tednih izpeljali tudi končnico jesenskega dela prve slovenske nogometne lige. Po domače oziroma v posmeh gledalcem, ki jim je mar za utrip na slovenskih nogometnih igriščih, ki si ponekod ne zaslužijo tega imena.

Ni se mogoče znebiti vtisa, da so zadnje prvenstvene dvoboje po več kot dvotedenskem novembrskem tekmovalnem premoru skušali v slovenski krovni organizaciji spraviti pod streho precej bolj zgrda kot zlepa. Čemu sta bila sicer dva od treh sklepnih krogov na sporedu kar sredi tedna med delavniki. Tako je bilo v Novi Gorici, kjer so si obe domači tekmi v živo lahko ogledali le v času poznega torkovega kosila. Sklepni jesenski krog pa so, potem ko je tudi zima pokazale zobe, zaznamovale milo rečeno slabe igralne razmere.

Tabor bo prezimil na zadnjem mestu, njegovi privrženci pa se nadejajo, da ne bo zmrznil pred pomladjo. Minus vsaj na lestvici ni debel, enako velja tudi za Novogoričane.

Sobotni dvoboj Brava in drugega na lestvici, Kopra, ki so ga zaradi višje sile odigrali kar na nadomestnem, a ne prav posrečenem prizorišču v Stožicah, je po uradnem zapisniku pospremilo 150 gledalcev. Toliko kot včerajšnji obračun zadnjega Tabora in prve Olimpije v Sežani, kjer so videli osem golov, vse v domači mreži. Tabor bo prezimil na zadnjem mestu, njegovi privrženci pa se nadejajo, da ne bo zmrznil pred pomladjo. Minus vsaj na lestvici ni debel, enako v boju za obstanek velja tudi za Novogoričane, ki so včeraj kljub dobremu odporu pri prvakih vseeno povlekli krajšo. Vijoličasti so vendarle oddaljeni od ubranitve naslova. Ta se nasmiha Olimpiji, ki jo lahko spomladi pokopljejo le lastne stranpoti.

Je pa Maribor jeseni vseeno izpeljal naslovno zgodbo. V Slovenijo je spet privabil Josipa Iličića. Najboljše igralsko obdobje kranjskega asa, ki bo januarja prihodnje leto dopolnil 35 let, je bržkone že za njim, a (nogometni) mojster ostaja mojster. Škoda, ker ni klubskih vrhuncev nadgradil z reprezentančnimi. V krog izbrane vrste je prišel po letu 2010, ko je Slovenija odigrala svoje zadnje veliko tekmovanje.

Pred ducatom let je SP prvič gostila črna celina, v Katarju pa smo dočakali uvrstitev katere od afriških reprezentanc med najboljše štiri. Po krstnem mundialu 1930 in tretjem mestu reprezentance ZDA ter SP 2002, ko so bili gostitelji Južni Korejci četrti, se je v polfinalu Evropi in Južni Ameriki priključila še izbrana vrsta s tretje celine, kar je za nogometno raznovrstnost gotovo dobrodošlo. Maroko, ki pripada (tudi) arabskemu svetu, je obenem osrečil katarske prireditelje. SP in decembrske nogometne vročice pa še ni konec.


Preberite še


Najbolj brano