Državnemu udaru, ki ga je Al Burhan vodil oktobra lani, so sledile vsesplošne mednarodne obsodbe in zmanjšanje finančne pomoči. Odločitev je bila sprejeta, "da bi političnim silam in drugim nacionalnim frakcijam omogočili oblikovanje civilne vlade".

Odločitev je bila sprejeta manj kot leto po oktobrskem državnem udaru, ki je civiliste izrinil iz prehodne uprave.

"Oborožene sile ne bodo ovirale demokratičnega prehoda," je general Al Burhan dejal v televizijskem nagovoru. Potrdil je zavezanost vojske, da si bo prizadevala za "volitve, na katerih bo sudansko ljudstvo izbralo, kdo mu bo vladal".

V prvih tednih po državnem udaru v Sudanu so vojaški in civilni voditelji sicer vzpostavili prehodno vlado in obljubljali "svobodne in transparentne" volitve, ki naj bi potekale julija 2023.

Protesti v Kartumu se nadaljujejo

Protesti, ki zahtevajo konec vojaške vladavine v Sudanu, se medtem na območju prestolnice Kartum nadaljujejo vse od četrtka, ko so se udeleženci množičnih demonstracij, kjer se je zbralo več deset tisoč ljudi, spoprijeli z najhujšim nasiljem letos.

Zdravniki so sporočili, da je bilo ubitih devet demonstrantov, s čimer se je število smrtnih žrtev zaradi zatiranja protestov proti državnemu udaru v Sudanu od oktobra povečalo na 114.

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je sudanske oblasti v petek pozvala, naj začnejo neodvisno preiskavo smrti protestnikov. Opozorila je, naj silo uporabijo le, kadar je to nujno potrebno in ob popolnem spoštovanju načel zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti.