Bojijo se za Hitove delavce in za vso Goriško

Ne le vodstvo in zaposleni v Hitu, tudi novogoriški svetniki so zaskrbljeni zaradi načrtovanih sprememb igralniške zakonodaje. Bojijo se predvsem privatizacije, pri kateri bodo najkrajšo potegnili delavci, in kako negativno bo ta vplivala na Goriško. Pobude so strnili v šest sklepov, s katerimi bodo seznanili vlado, ministrstvo in poslance.

NOVA GORICA > Zaradi zaostrenih razmer, ki jih je povzročila epidemija, je na Goriškem že od lani prisotna velika skrb, kakšna bo usoda Hita. Prav na Goriškem je namreč kar okrog 1300 od skupno 1587 zaposlenih v skupini Hit, poleg tega mestna občina v povprečju prejema okrog 4,5 milijona evrov koncesijske dajatve na leto. Po besedah predsednika uprave Tomaža Repinca, Hit, odkar je konec pomladi spet odprl, posluje zelo dobro. Seveda je luknja zaradi zaprtja manjša zaradi denarne pomoči države, a izpostavlja optimizacijo stroškov, “mehko” krčenje števila zaposlenih, povišali so produktivnost. “V maju smo imeli še 6,7 milijona evrov izgube, do oktobra pa smo jo znižali za dobrih 5,5 milijona. Smo bistveno boljši od planiranega poslovnega izida,” je pojasnil.

Privatizacija in deregulacija? Ne!

Bolj kot trenutno poslovanje, ki kljub bojazni zaradi krčenja števila delavcev vpliva na optimizem, pa zaposlene in mestne svetnike skrbijo napovedane spremembe igralniške zakonodaje, ki so v proceduri v državnem zboru. Po mnenju lokalne skupnosti je razlogov za zaskrbljenost veliko, pa tudi posluha za pripombe in pobude iz Nove Gorice, ki so romale na naslove ministrstva za finance in ostalih odločevalcev, bolj ali manj ni bilo, je dal vedeti župan Klemen Miklavič.

Po mnenju lokalne skupnosti je razlogov za zaskrbljenost veliko, posluha za pripombe in pobude iz Nove Gorice na ministrstvu za finance in pri drugih odločevalcih pa ni bilo.

Najbolj sporne se jim zdijo načrtovane spremembe obveznega deleža države, ki bi po novem znašal 25 odstotkov in ena delnica, ukinjanje licenc za opravljanje igralniških poklicev (o tem ima sicer Repinc nasprotno mnenje), pa da bi se vstopnina in napitnina šteli v osnovo za obračun koncesijske dajatve ter da bi o višini slednje lahko odločala kar vlada za vsak primer posebej.

“S spremembo obveznega deleža države je praktično omogočeno, da država izvede privatizacijo Hita. Deregulacija igralniških poklicev pa postavlja v slabši položaj delavce, omogoča plačni, socialni dumping, pritiske, lažje odpuščanje,” je poudaril Marko Rusjan (Levica).

“Dominanten lastnik bo z nami lahko počel, kar bo hotel”

“Kaj pomeni za mestno občino, če bo šel Hit v prodajo? Kaj bo z našim deležem in deležem drugih občin? Kaj bo z zaposlenimi? Tu se odpirajo vrata enemu ponudniku, Novomaticu, ki je pokupil že veliko po Sloveniji in skoraj vse na Hrvaškem,” je prepričana Mirjam Bon Klanjšček (Lista Roberta Goloba), ki je opozorila, da je treba državo pozvati, naj začne pripravljati novo strategijo razvoja igralništva.

“Če padejo licence in pride dominanten lastnik, bo lahko z nami počel, kar bo hotel. Poznamo liberalizirane igralnice po Evropi in svetu in vemo, kaj se tam počne. Vemo, kako izkoriščajo delavstvo, na to ne pristajamo,” se je s skrbmi svetnikov strinjal predstavnik sveta delavcev Stojan Prando, ki je povedal, da so tudi zaposleni poslali svoje pomisleke.

Aleš Markočič pa je v imenu skupine Povezani opozoril še, naj se razpise za podelitev koncesij izvede le za nove koncesije, obstoječe pa naj se podaljša po sedaj veljavnem sistemu, tudi stopnje koncesijske dajatve naj ostanejo kot sedaj.

Mestni svetniki so pobude in pomisleke strnili v šest točk, s katerimi bodo seznanili odgovorne. Koliko jih bodo upoštevali, bo najprej videti na seji odbora za finance, ki bo 1. decembra, nato pa na glasovanju v državnem zboru.

---