REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska svari pred »kritično točko« v ukrajinski vojni in opozarja na nevarnost »neizogibnega konflikta« z ZDA

Kitajska svari pred »kritično točko« v ukrajinski vojni in opozarja na nevarnost »neizogibnega konflikta« z ZDAČin Gang, zunanji minister LR Kitajske. Vir: Xinhua

Kitajski zunanji minister Qin Gang (Čin Gang) je v prvem medijskem nastopu v vlogi zunanjega ministra opozoril na nevarno zaostrovanje odnosov med ZDA in Kitajsko.

Kitajska svari pred »kritično točko« v ukrajinskem konfliktu. Zdaj je čas za umirjenost, razum in dialog, meni zunanji minister Qin Gang, sicer bodo razmere ušle nadzoru.

Čin je ocenil, da se »Kitajska in ZDA pomikata k neizogibnemu konfliktu, če Washington ne bo spremenil svojega pristopa.«

»Če ZDA ne bodo stopile na zavoro, ampak bodo še naprej drvele po napačni poti, nobena ograja ne bo mogla preprečiti iztirjenja in zagotovo bosta sledila konflikt in konfrontacija,« je dejal in okrcal ameriško dojemanje Kitajske kot »resno izkrivljeno.«

Po mnenju Čina imajo namreč ZDA Kitajsko za »glavnega tekmeca in največji geopolitični izziv.«

Washington sicer govori o konkurenci in tekmovanju, pravzaprav pa želi zatreti Kitajsko na vseh področjih, je še dejal in pozval k izboljšanju odnosov med velesilama.

»ZDA pogosto govorijo o potrebi spoštovanja pravil. Toda predstavljajte si dva atleta, ki tekmujeta na Olimpijskih igrah. Če eden atlet, namesto da bi dal vse od sebe, zmeraj poskuša izriniti ali celo poškodovati drugega, potem to ni pošteno tekmovanje, pač pa nesprejemljivo obnašanje in faul!,« je opozoril kitajski zunanji minister.

Čin, ki je bil do nedavnega kitajski veleposlanik v ZDA, je poudaril, da je incident z vremenarskim balonom dokaz, da ZDA vidijo Kitajsko kot svojega glavnega nasprotnika in da ZDA do Kitajske delujejo »z domnevo krivde.«

ZDA trdijo, da je bil balon, ki so ga ameriške zračne sile sestrelile v začetku februarja, kitajski nadzorni balon, čeprav Peking trdi, da je šlo za znanstveno plovilo, ki ga je spustilo v zrak zasebno podjetje in je zaradi vetrov zašlo iz smeri.

Čin je ponovil, da si Kitajska prizadeva za »zdrave in stabilne odnose z ZDA«, a da je poziv administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna k »zaščitnim ograjam« v njunih odnosih znak, »da se Kitajska ne bi smela odzvati z besedami ali dejanji, ko je napadena.« Nato je dodal: »To ni mogoče!«

Če ZDA ne bodo zmanjšale svoje agresivne politike do Kitajske, Čin opozarja, da bosta »konflikt in konfrontacija neizogibna.«

»Odnose med Rusijo in Kitajsko zaznamuje neuvrščenost v bloke, odsotnost konfrontacije in niso usmerjeni proti tretjim stranem,« je dejal Čin, očitno v zvezi z NATO paktom, ki je bil ustanovljen za boj proti Sovjetski zvezi med hladno vojno. »Odnos med Kitajsko in Rusijo ne predstavlja grožnje nobeni državi na svetu.«

Glede sankcij se je Čin spraševal, zakaj njegovi državi Zahod grozi s sankcijami, medtem ko Kitajska nobeni strani v konfliktu v Ukrajini ni zagotovila orožja.

Tiskovna konferenca kitajskega zunanjega ministrstva Vir: Xinhua
Tiskovna konferenca kitajskega zunanjega ministrstva. Vir: Xinhua

Čin je tudi dejal, da sankcije proti Rusiji verjetno ne bodo rešile vprašanja in dejal, da bi se moral dialog za končanje konflikta začeti čim prej.

Kitajska je v začetku tega meseca predlagala načrt za začetek mirovnih pogajanj v Ukrajini, vendar so ga Kijev in zahodni zavezniki režima Vladimirja Zelenskega odločno zavrnili.

Naslednji dan je ameriška obveščevalna skupnost objavila poročila, v katerih je Kitajsko obtožila, da »preučuje« pošiljke orožja Rusiji, ameriški uradniki pa so posvarili, da bodo vse take pošiljke obravnavane s sankcijami.

Po oceni kitajskega zunanjega ministra je tudi nesprejemljivo, da ZDA neprestano govorijo o spoštovanju suverenosti in ozemeljske integritete Ukrajine, hkrati pa ne spoštujejo suverenosti in ozemeljske integritete Kitajske, ko gre za vprašanje Tajvana.

Medtem ko je Bidnova administracija namignila, da razmišlja o objavi obveščevalnih poročil, ki razkrivajo kitajske načrte, ZDA še niso predložile nobenih dokazov, da Kitajska razmišlja ali je razmišljala o pošiljkah orožja Rusiji.

Bodisi bo prišlo do prekinitve sovražnosti, ponovne vzpostavitve miru in premika k politični rešitvi ali pa bo prilito olje na ogenj, kriza se bo razširila in razmere bodo ušle izpod nadzora.

Čin se je dotaknil tudi razmer v Ukrajini.

Konflikt v Ukrajini bo izgubil nadzor, če se mirovni proces ne bo kmalu začel, je dejal kitajski zunanji minister.

Boji med Rusijo in Ukrajino so po njegovi oceni dosegli »kritično točko«.

»Bodisi bo prišlo do prekinitve sovražnosti, ponovne vzpostavitve miru in premika k politični rešitvi ali pa bo prilito olje na ogenj, kriza se bo razširila in razmere bodo ušle izpod nadzora,« je opozoril.

Diplomat je izpostavil, da je zdaj čas za »mirnost, zdrav razum in dialog«, ter vztrajal, da je treba pogovore »začeti čim prej.«

Med pogajanji je treba »spoštovati legitimne varnostne pomisleke vseh strani«, saj je to edini način za doseganje dolgoročnega miru in stabilnosti v Evropi, je dejal.

Čin je tudi izrazil obžalovanje, da so bili prejšnji poskusi za začetek mirovnega procesa za končanje konflikta »večkrat spodkopani

Znano je, da so ob pritisku Zahoda ukrajinski pogajalci večkrat zapustili pogajanja z Rusijo, čeprav so že dosegli viden napredek v pogajanjih.

»Obstaja 'nevidna roka', ki potiska konflikt proti stopnjevanju in poskuša uporabiti ukrajinsko krizo za služenje določeni geopolitični agendi,« je dejal.

Moskva je večkrat dejala, da je konflikt v Ukrajini »posredniška vojna«, ki jo proti Rusiji vodijo ZDA in njeni zavezniki v Natu, ki Kijevu zagotavljajo orožje, sredstva in obveščevalne podatke.

Prejšnji teden je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ponovil, da je Moskva pripravljena razmisliti o mirovnih predlogih, »ki so narejeni iz iskrene želje po iskanju politične rešitve« krize.

Vendar je Lavrov poudaril, da tako resnih mirovnih ponudb ne iz Kijeva ne iz njegovih zahodnih podpornikov ni bilo od lanskega marca.

Čin je izrazil obžalovanje, da so bili prejšnji poskusi za začetek mirovnega procesa za končanje konflikta »večkrat spodkopani.« Znano je, da so ob pritisku Zahoda ukrajinski pogajalci večkrat zapustili pogajanja z Rusijo, čeprav so že dosegli viden napredek v pogajanjih. »Obstaja 'nevidna roka', ki potiska konflikt proti stopnjevanju in poskuša uporabiti ukrajinsko krizo za služenje določeni geopolitični agendi,« je dejal.

Ravno nasprotno. »Ukrajino se prepričuje, naj nadaljuje bojevanjeje opozoril ruski diplomat.

Čin je na novinarski konferenci spregovoril tudi o pomenu odnosov med Rusijo in Kitajsko. V preteklem letu se je Peking uprl pritiskom Zahoda, naj obsodi in sankcionira Moskvo, hkrati pa je vztrajno pozival k mirni rešitvi krize.

Branil je tudi tesno prijateljstvo med Kitajsko in Rusijo. Dejal je, da so vezi med Pekingom in Moskvo »zgled za svetovne mednarodne odnose.«

»Bolj ko je svet turbulenten, bolj vztrajno bi morali napredovati kitajsko-ruski odnosi,« je dejal kitajski zunanji minister Čin.

Sodelovanje med Pekingom in Moskvo bo »zagotovilo zagon za multipolarizacijo sveta in demokracijo v mednarodnih odnosih; z njim bo zagotovljeno globalno strateško ravnovesje in stabilnost,« je sklenil kitajski zunanji minister.

Kitajski zunanji minister je opozoril tudi na dejstvo, da je japonski militarizem v preteklosti storil veliko hudega kitajskim ljudem in da ti zločini še zmeraj bolijo.

Dodal je, da Kitajci tega ne bodo pozabili, prav tako pa tega ne bi smeli pozabiti na Japonskem, ker pozabljanje pomeni izdajo, zanikanje krivde pa kliče k ponavljanju zločinov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek