Janša ob obisku v obalno-kraški regiji ocenil, da regija beleži dobre rezultate

Ministrice in ministri so obisk obalno-kraške regije začeli z delovnim posvetom v Kopru, kjer so spregovorili predvsem o projektih v regiji na področju dolgotrajne oskrbe, pravosodja, kohezijskih in evropskih sredstev, gospodarskih priložnosti, turizma, izobraževanja, kulture, notranjih zadev, kmetijstva, kulture, zdravstva, upravnih storitev. V okviru slednjih so pozornost namenili predvsem krajšanju čakalnih dob. Precej pozornosti je vlada namenila tudi infrastrukturnim projektom in reševanju izzivov na področju varovanja okolja in prostora. 

Premier Janez Janša je ocenil, da regija beleži dobre rezultate, med drugim predvsem pri kazalnikih razvitosti, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Regija izstopa tudi glede podpovprečne brezposelnosti mladih in skupne brezposelnosti. Prav tako se ponaša z visokim deležem prečiščenih odpadnih voda in relativno nizki ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Obenem je poleg osrednjeslovenske edina regija z nadpovprečnim bruto domačim proizvodom na prebivalca in tudi po produktivnosti sledi osrednjeslovenski regiji, so zapisali. Nadpovprečna sta tudi razpoložljivi dohodek na prebivalca in zaposlenost. Poleg turizma ima regija razmeroma ugodne naravne pogoje za kmetijstvo, pri čemer sta najpomembnejši panogi kmetijstva v regiji vinogradništvo in oljkarstvo. Obalno-kraška regija je tudi edina slovenska regija, ki leži ob morju. Naravne danosti regiji omogočajo, da ima zelo razvit turizem, ki je tako na Obali kot na Krasu izjemno pomembna gospodarska panoga, so dodali.

Janša se je v prostorih koprske škofije srečal s škofom Jurijem Bizjakom in se nato na delovnem kosilu pogovoril z župani obalno-kraške regije. Na srečanju s škofom so izpostavili predvsem delovanje škofije na karitativnem področju, spregovorila sta tudi o vlogi verskih skupnosti v družbi, Janša pa se je vpisal v častno knjigo gostov koprske škofije. Na delovnem kosilu z župani so spregovorili o ključnih razvojnih dilemah, o regionalnih izzivih in težavah, so sporočili iz kabineta. Popoldne je v Komnu obiskal še podjetje Mahle Electric Drives, kjer si je ogledal proizvodnjo podjetja. Družba, v kateri je danes zaposlenih 110 ljudi, postaja pomemben člen v globalni dobaviteljski verigi aluminijastih komponent pogonskih in pomožnih motorjev za potrebe električne mobilnosti. Njihovi izdelki so vgrajeni v vsaj vsako drugo vozilo po vsem svetu.

Janšo je v Komnu sicer pričakalo manjše število protestnikov. Nekaj deset pa se jih je zbralo tudi v Lipici, kjer se je vlada na javni tribuni pogovarjala z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v regiji.

Obisk edine regije z izhodom na morje se ni mogel izogniti koprskemu pristanišču. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je tako z ankaranskim županom Gregorjem Strmčnikom in predsednikom uprave Luke Koper Dimitrijem Zadelom podpisal tristranski sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala in Železniške ceste. Stroške prenove bo nosila Luka Koper, ureditev omenjenega kanala in ceste pa bo omilila posledice delovanja pristanišča na prebivalcih Ankarana in zagotovila večjo prometno varnost.

Še en ključen izziv za slovensko Istro predstavlja zagotovitev dodatnega vodnega vira. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je danes po srečanju z istrskimi župani in predstavniki Rižanskega vodovoda ponovil, da se rešitev z zajezitvijo Suhorca kaže kot najprimernejša. Ministrstvo po njegovih besedah pospešeno nadaljuje s pripravo strokovnih podlag za omenjeni projekt, ki bo po Vizjakovem podlaga za strokovno argumentirano diskusijo, s katero bi odgovorili tudi na pomisleke nasprotnikov zajezitve Suhorce.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je udeležil postavitve temeljnega kamna za gradnjo novega proizvodnega objekta v družbi Titus v Dekanih. Proizvodne zmogljivosti že nekaj časa niso zadostne, zato so se lastniki tovarne odločili za največjo naložbo v Dekanih v zadnjih desetletjih. Gradnjo novega objekta Sever v velikosti 5200 kvadratnih metrov bodo začeli novembra in zaključili prihodnje poletje, skupno vrednost naložbe ocenjujejo na šest milijonov evrov.

Notranji minister Aleš Hojs je podpisal pogodbo z Marino Koper o nakupu prostorov, s katerimi bodo delno rešili težave Policijske uprave Koper, saj so njeni sedanji prostori neprimerni zaradi posedanja terena. V novo stavbo v neposredni bližini uprave za pomorstvo se bosta preselila del policijske uprave in pomorska policija, je povedal Hojs. Prostori so sicer še nedokončani. Urejeni so do tretje gradbene faze, kar pomeni, da bo vanje potrebno še nekaj vložiti. Za kupnino bodo namenili dobrih 2,2 milijona evrov.

Obisk ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec pa je prinesel rešitev za Akvarij Piran, ki mu je zaradi pomanjkanja sredstev grozilo zaprtje. S pismom o nameri je država pristala na brezplačen prenos stavbe akvarija na Univerzo na Primorskem, ta pa bo preneseno premoženje namenila za izvajanje visokošolske dejavnosti. Hkrati bo v prostorih vzpostavila enega od stebrov novega univerzitetnega centra.

Nekaj dejstev o obalno-kraški regiji

Obalno-kraška statistična regija po podatkih Statističnega urada RS obsega osem občin in le dobrih tisoč kvadratnih kilometrov površin, s čimer je med manjšimi v državi. V letu 2019 je v regiji živelo šest odstotkov prebivalcev Slovenije.

Neto čisti dobiček vseh gospodarskih družb v regiji je v letu 2020 dosegel 113,45 milijona evrov, kar je 40,3 odstotka manj kot predlani. Zmanjšanje neto čistega dobička je bilo sicer podobno kot drugod po državi.

S sredstvi iz različnih evropskih skladov se v obalno-kraški regiji trenutno izvaja 325 projektov, 245 projektov v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta v skupni vrednosti 106,78 milijona evrov in 80 projektov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje v skupni vrednosti 20,7 milijona evrov, so zapisali v brošuri na vladi ob obisku regije.