Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Kandidati za direktorja morajo poleg z zakonom določenih pogojev imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oz. raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.

Poleg tega morajo izkazati vsaj 10 let delovnih izkušenj v medijih ali z mediji, od tega vsaj pet let vodstvenih izkušenj. Pogoji za imenovanje na mesto direktorja STA-ja so še višja raven znanja vsaj enega svetovnega jezika, predložitev vizije razvoja s programom dela za mandatno obdobje ter predložitev potrdila o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Sloveniji.

K prijavi z življenjepisom in navedbam o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati priložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev.

Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani STA-ja. Kandidati lahko prijave z zahtevanimi dokazili in programom dela pošljejo v 30 dneh od objave razpisa.

Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po sklepu nadzornega sveta STA-ja o imenovanju direktorja in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.

Poziv zaposlenih na STA-ju

Predstavniki zaposlenih na STA-ju so sicer v torek najvišje predstavnike EU-ja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu v pismu spomnili, da kljub izraženim drugačnim pričakovanjem vprašanje financiranja STA-ja še ni rešeno. Moralna podpora žal ne zadošča več, treba bo storiti kakšen bolj odločen korak za zaščito svobode medijev, so pozvali.

Pismo so Svet delavcev STA-ja, Zastopstvo uredništva STA-ja, Uredniški kolegij STA-ja in Sindikat novinarjev STA -ja naslovili na von der Leyenovo, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija.

Nadaljujejo se tudi dopisi med STA-jem in Ukomom, ki STA-ju očita, da ne opravlja javne službe v skladu z zakonom o STA-ju, na agenciji pa so v današnjem odgovoru te trditve zavrnili in poudarili, da zdajšnji način izvajanja javne službe od začetka veljavnosti zakona leta 2011 ni bil sporen za nobeno vlado doslej, tudi za drugo vlado Janeza Janše in tudi lani še ne.

Ukomu očitajo nenehno spreminjanje razlogov za zadržanje financiranja, od vpogleda v poslovno dokumentacijo (pri čemer še danes ne vedo, kje je aprila posredovana dokumentacija) do vprašanja nedovoljene državne pomoči, zdaj pa torej, da STA ne opravlja javne službe. Hkrati pa so opozorili tudi na že objavljeno stališče več pravnih mnenj, da iz zakona ne izhaja pravica vlade ali Ukoma, da se izvajanje javne službe ne financira.

Na STA-ju so z novim dopisom vnovič predlagali pogovore.