Posilili in umorili 19-letno Indijko, zdaj pa odkorakali na prostost

19-letnica je živela v Chhawli, podeželskem območju na jugozahodu Delhija. Januarja 2012 je začela delati v klicnem centru v Gurgaonu. Bila je edini hranilec družine in "pravkar je prejela svojo prvo plačo, zaradi česar je bila navdušena," se spominja aktivistka proti posilstvu Yogita Bhayana, ki že osem let podpira družino v njenem boju za pravico. 

V noči na 9. februar 2012 se je Anamika s tremi prijatelji vračala domov iz službe, ko sta jo ugrabila moška v rdečem avtomobilu. Štiri dni pozneje so njeno telo našli ožgano in grozljivo pohabljeno z znaki mučenja.

Odločitev Vrhovnega sodišča šokirala javnost

Odločitev Vrhovnega sodišča, da moške, ki so bili obsojeni na smrtno kazen, izpusti na prostost, je šokirala tako starše žrtve kot tudi aktiviste in odvetnike ter povzročila ogorčenje na družbenih omrežjih v državi, kjer vsako leto prijavijo več deset tisoč posilstev.

Nekateri so odločitev Vrhovnega sodišča primerjali z nedavno odredbo vlade zvezne države Gudžarat o izpustitvi obsojencev, ki so prestajali dosmrtne kazni zaradi skupinskega posilstva noseče muslimanke Bilkis Bano in umora njenih sorodnikov med verskimi nemiri leta 2002 v zvezni državi Gudžarat.

Anamakin oče je ob tem povedal, da so se njegovi upi, da bo pravici zadoščeno, razblinili. "Na pravico smo čakali deset let. Verjeli smo v sodstvo, verjeli smo, da bo Vrhovno sodišče potrdilo smrtno kazen in da bodo morilci moje hčerke končno obešeni," izpostavlja.

Vrhovno sodišče dvomi v dokaze, ki jih je predložilo tožilstvo

Med sojenjem je tožilstvo sicer leta 2012 trdilo, da so bili dokazi proti obtoženim neizpodbitni: na kraju zločina so našli denarnico enega od treh moških, osumljenci so priznali zločin in policijo tudi pripeljali do lokacije trupla. Tudi vzorci DNK, zbrani iz krvnih madežev, sperme in las, najdenih v zaseženem avtomobilu, so dokazovali, da so bili obtoženi in žrtev v vozilu, poroča BBC. 

Prvostopenjsko sodišče je moška obsodilo in jima dve leti pozneje izreklo smrtno kazen. Višje sodišče je obtožence ob potrditvi smrtne kazni opisalo kot "plenilce".

Toda v ponedeljkovem 40-stranskem sklepu Vrhovnega sodišča so podvomili v dokaze, ki jih je predložilo tožilstvo. Dejali so, da je mogoče, da so bili prirejeni. Sodišče je opozorilo tudi na "številna neskladja in protislovja v dokazih policije in izjavah uradnih prič".

 Charu Wali Khanna, odvetnik Anamakine družine, je povedal, da bodo razsodbo sodišča izpodbijali na vrhovnem sodišču s prošnjo za revizijo: "V sklepu je zapisano, da ni bilo odločilnih dokazov, vendar številnih dokazov proti obtoženim sploh niso upoštevali". 

Aktivistka Bhayana je še povedala, da je skupaj s starši pred Vrhovnim sodiščem čakala na sodbo in spregovorila o razočaranju in jezi, ki so jo občutili: "Nimam besed s katerimi bi razložila, kako se počutim."