Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Viki Grošelj je pred dnevi v Sloveniji znova gostil dobrega prijatelja in velikana alpinizma Reinholda Messnerja. Tokrat sta moči združil ob izidu novih knjig. 71-letni Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki je ob tem alpinista z Južne Tirolske označil za vzornika.
Morda je imel Viki Grošelj ob skupni predstavitvi knjig celo nekoliko preveč obrobno vlogo. Res je, da je Reinhold Messner lastnik številnih rekordov, med katerimi izstopa predvsem vzpon na vseh 14 osemtisočakov brez pomoči kisika, a tudi slovenski alpinist, planinski vodnik, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj ima za seboj zavidanja vredno kariero, ki ga postavlja ob bok največjih.
Da sodi med velikane, dokazuje seznam svetovno znanih alpinistov pred vhodom v največjega od šestih Messnerjevih gorniških muzejev – Rock & Ice Stars. Med imeni, ki jih je v Bolzanu vgraviral v steno, najdemo tudi Vikija Grošlja. Je edini iz deželice s sončne strani Alp, ki ga je doletela ta čast.
“Z Vikijem sem že desetletja tesno povezan. Z mano je delil ogromno informacij glede slovenskega alpinizma, ki je zelo blizu mojemu dojemanju tradicionalnega alpinizma. Slovenci so bili, to je z zgodovinskega vidika pomembno poudariti, vodilni alpinisti vse od leta 1975 do 90. let. Solo vzpon Tomaža Humarja po južni steni Daulagirija je še danes steber zgodovine alpinizma in bo to tudi ostal, saj tega uspeha ni več nihče ponovil,” je ob obisku Ljubljane Slovencem laskal Messner.
Doživetja gora ne moreš naučiti
Poudaril je tudi, da pri uvrstitvi na seznam še zdaleč ni šlo za prijateljsko uslugo, a je eden od pogojev, da si dočakal starost 70 let. Seveda, poleg dejstva, da si sodil med vodilne alpiniste svojega časa. Med njih je zagotovo sodil tudi Grošelj, ki se je povzpel na kar deset od štirinajstih vrhov nad 8.000 metrov.
Viki je kot razlog za odhod v ta negostoljuben svet, kjer človek preizkuša meje mogočega, navedel pridobivanje življenjskih izkušenj in spoznavanje samega sebe. V knjigi Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta je opisal zgodbe in prigode iz tujih gorstev, potem ko je lani ob jubilejni odpravi na Himlung začutil, da je napočil čas, ko bo zaključil svoje delovanje.
“Drugače ne moreš pridobiti izkušenj, kot da izpostaviš samega sebe. Tudi to smo se učili od Reinholda. Nekaj, kar doživiš v gorah, ko se izpostaviš, je nemogoče naučiti. Tega ne moreš prebrati v knjigah ali pogledati v filmu, temveč moraš poskusiti sam. To daje izkušnjam vrednost. Zaradi tega sem v življenju veliko lažje shajal s problemi, ki se se zdeli nepremostljivi. Alpinizem me je veliko naučil in mi olajšal življenje,” je glavne razloge za sprejem tveganja razkril Grošelj.
Njegov prvi vzpon nad 8.000 metrov je prišel leta 1975, ko je stal na vrhu Makaluja (8.463 m). V knjigi ga je označil za eno od največjih prelomnic v svojem življenju, s prvim obiskom Himalaje pa je izpolnil dolgoletne sanje. Prav prvi spopad z osemtisočakom je označil kot enega svojih najlepših podvigov.
“V Himalaji sem bil totalen začetnik. Niti še nisem bil na Mont Blancu. Imel sem srečo, da sem bil sploh član odprave. Želja je bila, da ne razočaram vodje odprave, legendarnega Aleša Kunaverja. Takrat sem začutil, da mi visoke gore ustrezajo. To je bil prvi osemtisočak za Slovenijo, takrat še v okviru Jugoslavije. Prvega ne pozabiš nikoli. Dal nam je tudi usmeritev za naprej.”
Stal na vrhu desetih osemtisočakov
Po Makaluju je uspešno preplezal še Manaslu, Broad Peak, Gašerbrum II, Čo Oju, Lotse, Mount Everest, Šiša Pangma, Kangčendzenga in tudi sloviti K2. Kot prvi Slovenec se je povzpel na najvišje vrhove vseh sedmih celin. Kar 30 let se je ukvarjal tudi s projektom na smučeh od 0 do 8000 metrov. Zaključil ga je pred 21 leti s spustom s Pik Lenina v Pamirju (7.134 m), od osemtisočakov pa je presmučal Čo Oju, ki ga je preplezal dvakrat.
Njegova najtežja preizkušnja je povezana s francoskimi Alpami. “V času mojega odraščanja se je v pogorju Mont Blanca ponesrečil moj brat. Star sem bil 18 let. To je bil udarec, ob katerem obstane svet. Na mojih odpravah, ki jih tudi opisujem v knjigi, mi je umrlo sedem soplezalcev.”
“Na smrt prijateljev se ne navadiš. Trdim tudi, da je vsaka naslednja hujša. Sploh, ko se zgodi nekomu, ki se zdi neumrljiv in boljši od tebe, govorim o Nejcu Zaplotniku, a tudi to se dogaja. Alpinizem je zame prispodoba samega življenja. Velika zmagoslavja in velike tragedije,” je dejal Grošelj, ki je bil del odprave na Manaslu leta 1983, od koder se v Slovenijo ni nikdar več vrnil Nejc Zaplotnik.
Grošelj je sicer avtor kar 19 knjig in soavtor več kot dvajsetih, vključno Die Grossen Wände Reinholda Messnerja, ki Slovencem pripisuje ene največjih dosežkov v stenah Himalaje v zgodovini tradicionalnega alpinizma.
79-letni veteran, ki je svoje plezalne sposobnosti pilil v dolomitih, je glasen zagovornik minimalističnega pristopa v gorah in življenju. Nenazadnje ima takšen podton tudi njegova zadnja knjiga – Podobe smisla, odrekanje kot navdih za uspešno življenje.
“Tudi Slovenci smo se ukvarjali z redukcijo, saj smo živeli v socializmu in niti nismo imeli nobene opreme,” se je ob skupni predstavitvi obeh knjig še pošalil Grošelj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!