Bomo dobili novo Adrio? Ideja je znova zelo živa

Vsega milijon potnikov v celotnem lanskem letu. Državno letališče je ta hip v precej slabši formi v primerjavi s konkurenco – svoje je prispevala covidna kriza, pa seveda tudi propad državne Adrie Airways. Odhodi z Brnika so redkejši, slabša je tudi povezanost z drugimi evropskimi prestolnicami. Vse to kliče po ukrepanju, meni nekdanji Adriin pilot Marko Kastelic. "Kakor vem, je pred dnevi potekal velik zdravniški kongres v Sloveniji. Vozili so udeležence z avtomobili in avtobusi z okoliških letališč. Mislim, da to ni najboljša reklama za samo organizacijo tovrstnih dogodkov." 

Bomo kmalu dobili novo Adrio? Ideja, ki vse od stečaja ostaja del javnih in političnih razprav, naj bi bila, kot smo uspeli izvedeti, ta hip zelo živa. Na infrastrukturnem ministrstvu naj bi v teh tednih pretehtali možnost, vlada pa naj bi o tem vprašanju odločala že prihodnji mesec. Kastelic pravi, da je rezultat že jasen. "Razmere so pokazale, da Slovenija kot sam trg ni dovolj zanimiva, da bi se trg sam uredil, in imamo še vedno velike probleme s samo povezljivostjo. Na račun tega trpi gospodarstvo."  S propadom nacionalnega prevoznika naj bi izgubilo približno četrt milijarde evrov. Še dodatnih okoli 150 milijonov evrov je izgubil slovenski turizem. 

Te številke po naših informacijah razkriva študija, ki jo je naročilo infrastrukturno ministrstvo. In prav na podlagi teh številk naj bi se aktualna oblast neuradno zelo nagibala k obuditvi ideje o ustanovitvi nove državne letalske družbe. Nekdanji direktor Fraport Slovenija Zmago Skobir temu ne nasprotuje, ima pa veliko pomislekov, ko sliši o novem nacionalnem letalskem prevozniku. 

Država z Adrio ni znala upravljati, niti je ni znala predati v prave roke. Namesto tega jo je po več 10-milijonskih finančnih injekcijah na koncu zaupala nemškemu skladu. Od obljub na koncu ni ostalo nič. Nemci so družbo finančno povsem izčrpali in jo pahnili v prepad. Razočarani zaposleni – mnogi so Adrii posvetili življenja – pa so čez noč pristali na cesti.

A tudi po stečaju Adrie smo Slovenci še naprej leteli – z Brnika s tujimi družbami, zelo pogosto tudi z letališč v naši soseščini – z ugodnejšimi nizkocenovnimi prevozniki. Nekdanji šef Adrie Peter Grašek zato opozarja, da ne smemo imeti iluzij, da bomo Slovenci pripravljeni plačati več, samo zato, ker je to slovenski prevoznik. Predpogoj je odobritev s strani evropske komisije, v kar pa Grašek dvomi. 

Evropska pravila so stroga, enostavneje bi bilo skleniti partnerstvo z eno od večjih družb, meni Skobir. Politika se bo morala zelo potruditi. Država namreč – pojasnjuje – ne more biti edina lastnica letalske družbe. Po nekaterih ocenah vrednost projekta, če ga država na koncu tudi izpelje, ne bi smela preseči 100 milijonov evrov. Kaj pa kader, ki je medtem zaslužek že našel v tujini? Nekdanji pilot Kastelic pravi, da se vsi, ki delajo v tujini, zavedajo, da je doma najlepše.

V nasprotju z mnogimi izkušnjami iz preteklosti bi morala nova nacionalna družba – dodaja Kastelic – poskrbeti za zdravo delovno okolje. Kdaj? Če bi postopki ustanovitve stekli v prihodnjih mesecih, bi lahko nova družba zaživela do konca prihodnjega leta.