DL: Nik Anikis - Zgodba kot iz filma

12.6.2021 | 13:40

Nik Anikis ob svojih izjemnih stvaritvah. Skrajno levo je nagrajena slika Prekletstvo Tritona. (Foto: DL/R. M.)

Nik z mamo, s katero sta ustvarila posebno vez. (Foto: osebni arhiv)

Sevniški slikar Nik Anikis živi v Sevnici, a njegov dom je slikarski univerzum. Za izjemno sliko olja na platnu Prekletstvo Tritona, ki jo je ustvaril v leseni hiši na obrobju sevniškega gozda, je prejel eno najprestižnejših nagrad v slikarstvu – ARC Staff Award New York. Edini Slovenec do zdaj. Od ideje do končanega dela so minili meseci in veličastni Triton je sedel na svoj tron.

Nik Anikis je poseben človek za posebne zgodbe. Ko ga je pod srcem nosila mami, bi se ta zgodba lahko končala. Devet zdravnikov je bilo enotnih, da otrok mame s takšno družinsko diagnozo nima veliko možnosti za zdrav razvoj. Vendar Amina, takrat že mama 3-letnega Gorana in močna ženska, ki ima v Sevnici, Ljubljani, Mariboru in Celju danes družinskosvetovalni in terapevtski center za otroke in odrasle v družinskih in partnerskih težavah, se ni dala. Rojstvo zdravega Nika je bilo zanjo praznik. Takrat se je zgodba o Niku Anikisu, neorenesančnem slikarju iz Sevnice, pravzaprav začela.

S PETIMI LETI SPOZNAL VELIKO LJUBEZEN

Nik je bil vselej živahen otrok. Namesto da bi hodil, je tekel, namesto da bi spal, se je v sanjah glasno pogovarjal, prepiral in pojasnjeval. Pri petih letih je v Piranu srečal azerbajdžanskega slikarja Eldarja Zeynalova. Ponudil mu je čopič in hiperaktivni Nik se je umiril, pokleknil, vzel papir in risal. Kot v filmu – ljudje so obnemeli, saj je ta kodrolasi fantič risal. Bil je čudežni deček s čopičem v roki. Pri zgolj petih letih. Njegov talent mami ni dal miru, obiskoval je slikarske delavnice za odrasle, občutek za umetnost pa je mama dveh sinov, samohranilka, otrokoma bogatila z obiskovanjem gledaliških in plesnih predstav, opere in baleta. Fant je odraščal, a nikoli ni pozabil povedati, da bo bogat slikar.

NIK ANIKIS ODŠEL V FIRENCE

Po končani celjski gimnaziji je bila nadaljnja izobraževalna pot jasna. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je magistriral, še prej pa v 3. letniku akademije odšel na izmenjavo študentov v Bologno. In tam se je zgodila ljubezen do Firenc. Spoznal je umetnike, se v letu dni naučil tekoče italijansko in pogumno stopil v velike čevlje. Vpisal se je na Angel Academy of Art v Firencah. V zgolj dveh letih je opravil triletno šolanje.

OMARA JE BILA ANIKISOVO ZATOČIŠČE

31-letni akademski slikar Nik Anikis je imel v svojih prednikih številne talente. Že njegov oče Bojan je imel velik smisel za rokodelstvo, včasih sta skupaj kiparila. Njegova 79-letna babica Melita Pillich še danes izjemno igra klavir, predvsem klasično glasbo, in nekoč je celo poučevala v glasbeni šoli. Slikar grafik Ervin Kralj je bil babičin bratranec, Nikov pradedek Rudolf Pillich pa virtuoz na harmoniki in eden prvih, ki je nanjo igral klasično glasbo in so ga oboževalci po vsej Evropi poimenovali kar Virtuozo. Vendar talent ni dovolj. »Spoznati moraš izrazno sredstvo, ki te osrečuje in navdihuje, vztrajati pri trdem delu, da postaneš in ostaneš oster,« pripoveduje Anikis. »Velikokrat se spomnim, kako sem na akademiji v Firencah po vse dneve in noči garal. Preden je vrvež na akademiji potihnil, sem se skril v omaro, da je prostore zapustil še zadnji čistilec, in potem risal in slikal do jutra.« Nik Anikis se je od nekdaj zavedal, da je slikarstvo posel, vedel je, da želi od svojih del živeti in – kot sam pravi – delal je, da bi dobro živel.

ANIKISOVA MUZA, IDOLI IN BOGOVI

Njegove muze so lepota, umetnost, ples, vse to pa je našel v izjemni življenjski sopotnici Teodori Tei Ristevski iz Makedonije, ki njuno življenje bogati z neskončno mero ljubezni, potrpežljivosti, s posebno kulturo in izjemno žlahtnostjo. V tej množici slikarskih ljubezni so tudi manj izpostavljeni stari mojstri, ki iz neznanih razlogov niso našli svojega mesta v knjigah. »Eden teh je zagotovo izjemno uspešen francoski slikar in dobitnik številnih nagrad William Bouguereau. Moj likovni angel pa je Michael John Angel, ustanovitelj firenške akademije,« pravi slikarski svetovljan iz Sevnice.

SLIKAR NAVDIHA IN NAROČIL

Nik ustvarja po navdihu in naročilu. Navdih je vrhunec, njegova neorenesančna poezija, ki jo polnijo vizije, sanje in mnoge inspiracije. Prav tako pomembno pa je tudi vsako portretno naročilo. Njegovi portretiranci so povsem običajni ljudje, ki cenijo umetnost, ali pa bogati poslovneži. Eden teh je bil multimilijonar Brian Rose, v Londonu živeči Američan, zdaj kandidat za londonskega župana, ki je pri 53 letih opravil z Iron manom.

ČLOVEŠKA FIGURA – VRH USTVARJANJA

Telesno izražanje je bila Nikova vrlina že od malega, še danes rad upodablja baletnike. »V Firencah sem osvojil vse zakonitosti človeškega telesa in izraza, saj sem imel priložnost sodelovati z vrhunskimi slikarskimi mojstri. S prav toliko žara, kot slikam figuro, se posvečam razmišljanju, kaj dati v njeno ozadje ali pred njo, da bi to tudi likovno podprlo zgodbo.«

NASTAL JE TRITON

Za ARC Staff Award New York se vsako leto prijavi več tisoč umetnikov z vsega sveta, Anikis je bil tam letos že sedmič, in ko je ustvarjal Prekletstvo Tritona, je vedel, da bo nastalo nekaj impozantnega. Na tako prestižno nagrado pa ni pomislil. »Da sem glavni nagrajenec, sem izvedel od kolegice slikarke, ko mi je na Instagramu čestitala za Tritona,« vzhičeno pripoveduje uspešni Sevničan, ki je svojo figuro, sina grškega boga Poseidona, umestil v prostor kot prenašalca sporočil med morjem in zemljo. Predstavlja odnos med moško in žensko energijo. Ženska je ocean, morje, voda, moški pa zemlja, svet. Ko ta komunikacija ne deluje in Triton ne opravlja svojega poslanstva, postane preklet.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 25. marca 2021

Renata Mikec